Shrani za kasnejše branje.»Moja želja je, da bi vlada razumela, da moramo imeti vsi enak cilj – da gre gospodarstvu dobro. Ker če nam bo šlo dobro, bo od tega imela več cela družba,« pravi predsednik GZS Tibor Šimonka.
Barbara Perko; foto: Tadej Kreft
Skupščina GZS je sredi maja za predsednika GZS izvolila Tiborja Šimonko, glavnega podpredsednika Skupine SIJ, ki je bil prvič na to mesto izvoljen maja 2021. Šimonka zagovarja, da mora zbornica delovati strokovno, apolitično in argumentirano. Gospodarstvo si želi biti ne samo slišano, ampak tudi uslišano, saj se je v zadnjem obdobju večkrat izkazalo, da so bila z argumenti in analizami podprta opozorila zbornice na mestu. Zavezništvo med zbornico in člani je po njegovih besedah zmagovalna kombinacija, ki vodi do rezultatov.
Vas je ob nastopu prvega mandata kaj presenetilo? Česa zunanji opazovalci zbornice ne vidijo, pa bi bilo dobro, da bi vedeli?
Zbornica je zelo kompleksen sistem, kar se od zunaj ne vidi. Zajema ne samo skupne službe, samostojne zbornice in geografske regije, ampak tudi številne panoge. Tako segmentiranje sicer omogoča, da specifični problemi določenih panog, ki bi se v nekem večjem konglomeratu izgubili, pridejo v ospredje, po drugi strani pa je to težje obvladovati. Zbornica mora poiskati ravnotežje, kar pa lahko dosežemo le z vodstvom, ki povezuje, skrbi za prenos informacij in zna poslušati in slišati. S trenutnim vodstvom smo to dosegli in to je bil glavni razlog za mojo ponovno kandidaturo.
Tokrat ste na začetku štiriletnega in ne dveletnega mandata. Prav tako je na vaš mandat vezan mandat generalne direktorice. Kaj bo ta sprememba pomenila za vas?
Dvoletni mandat je prekratek, saj potrebuješ kar nekaj časa, da spoznaš ustroj zbornice, vse regije in panoge, njihove specifike in težave. V štiri letih lahko z ekipo, v katero zaupaš, realiziraš zastavljene cilje. Poleg tega nam energetska in covidna kriza nista dala časa za razgledovanje, ampak je bilo treba takoj poprijeti in zelo aktivno gasiti nastale težave.
Pozablja se na to, kaj je zbornica dosegla za ublažitev škode, ki bi jo določen zakon prinesel.
Ni skrivnost, da je bila generalna direktorica moja izbira, zato se veselim, da bomo lahko z vodstvom zbornice nadaljevali z začrtanim delom – od začetka leta smo že veliko naredili, še več pa nastavili in škoda bi bilo, če bi se ti nastavki izgubili.
Ko zdaj gledate na prvi mandat, kaj ocenjujete za vaše najpomembnejše dosežke?
Najpomembnejši dosežek je gotovo stabilizacija in konsolidacija zbornice. Kot sem že dejal, je bil prvi mandat v znamenju kriz, zamenjala se je vlada. Med uspehi prvega mandata lahko izpostavim pomembno vlogo, ki jo je zbornica odigrala v času epidemije covida-19. Opozarjala je na neenakopravni položaj določenih panog, pomagala pri interpretaciji pravil, ki so se hitro spreminjala.
Zbornica je bila tista, ki je prva začela opozarjati na energetsko krizo. Čeprav vidimo, da tega vprašanja pristojni niso v celoti zadostno in ustrezno rešili, je bilo za določene segmente gospodarstva precej narejenega. Zbornica je bila proaktivna v zahtevah in je dala veliko podlag pristojnemu ministrstvu in vladi, da so pripravili tako prvi zakon, ki je bil sprejet novembra lani, in drugi zakon mesec kasneje.
Naši predlogi so bili v dokajšnji meri vključeni tudi v zakon o zaposlovanju tujcev, seveda pa ne smemo pozabiti niti na uredbo o delnem povračilu posrednih stroškov emisij, za kar si je zbornica prizadevala 10 let.
Največkrat se ocenjuje uspeh zbornice po tem, ali so bile vse želje gospodarstva v nekem zakonu ali uredbi zajete ali ne. Manj se gleda na to, kaj je zbornica dosegla za ublažitev škode, ki bi jo določen zakon prinesel. Žal so nekateri zakoni sprejeti prehitro in nepremišljeno. Zbornica poskuša preprečiti, da bi veliko tega bilo na koncu zapisano v dokumentih in na to se malo pozablja. Tak primer je zakon o evidenci delovnega časa, pri katerem smo uspeli omejiti stroge pogoje le na kršitelje ter enakopravno obravnavo vseh delodajalcev, brez izjem. Takih primerov je še veliko. Pravzaprav ni zakona, ki ga ne bi na zbornici temeljito preučili in argumentirano komentirali.
Pomemben dosežek je tudi podpis zavezništva z vlado in predstavniki znanosti. Kaj si obetate od tega?
Zavezništvo je dokaz, da lahko najdemo s politiko skupen jezik, zato so pričakovanja velika. Seveda je to tek na dolge proge, kjer rezultati ne pridejo čez noč. Obe strani se morata zavedati, da lahko ena drugi ponudita veliko. Združiti ju je treba v učinkovit razvojni sistem, ki bo imel obojestranski interes in sodelovanje naredil še močnejše. To prinaša nove rešitve, tehnologije, izdelke, ki prispevajo k večji blaginji, višji dodani vrednosti in dvigu našega gospodarstva.
Katere so tiste izkušnje, ki vam bodo v prihodnje najbolj koristile na čelu zbornice?
Dodobra sem spoznal ustroj zbornice, zato se bomo lažje lotili nujnih sprememb, ki bodo GZS naredile še bolj učinkovito. S strani članstva sem dobil potrditev, da mora GZS ostati apolitičen, vendar konstruktiven sogovornik vlade in ministrstev – problematik in težav gospodarstva ne bomo rešili preko medijev, ampak le za skupno mizo, v duhu spoštovanja in razumevanja okoliščin, ki so lahko za eno ali drugo stran drugačne. GZS je veliko več kot le delodajalska organizacija. Zaradi odličnih stikov s člani najbolje v državi vemo, kaj podjetja potrebujejo in to moramo znati naslavljati in ponujati rešitve.
Zbornica predstavlja protiutež vladi, opozarja na probleme in izzive, ki jih lahko reši le vlada, ker ima v rokah škarje in platno.
Katere bodo osrednje usmeritve GZS v vašem novem mandatu? Katere konkretne cilje ste si zastavili?
Vodstvo GZS je že izpeljalo tri strateške delavnice, ki so prinesle izhodišča za akcijski načrt, in ta je odlična podlaga za nadaljnje delo. Zbornica ima svojo strokovnost, načelnost in zastopa interese gospodarstva, ki so tudi v interesu družbe.
Včasih slišimo kritike kakšnih članov, zakaj gremo toliko v širino in se ukvarjamo tudi z vsebinami, ki prinašajo korist celemu gospodarstvu, ne samo članom zbornice. Če mi tega ne bomo počeli, ne vidim nobene druge organizacije, ki bo tako vseobsegajoče in strokovno delovala, kot lahko GZS. Zbornica predstavlja neke vrste protiutež vladi. Opozarja na probleme in izzive, ki jih lahko reši le vlada, ker ima v rokah škarje in platno. V tem trenutku sta to energetska samooskrba in zeleni prehod. Sem sodijo tudi vsebine delodajalskega značaja, kot so zakon o delovnih razmerjih, socialna problematika, davčna vprašanja, pokojninska reforma itn.
Posvetili se bomo tudi temam, kot so strateški razvoj, konkurenčno poslovno okolje in internacionalizacija. Na slednjem področju imamo veliko priložnosti. Definirati je treba ciljne trge, odpreti veleposlaništva ali gospodarska predstavništva na perspektivnih trgih ter odpirati vrata podjetjem skozi članstva države v različnih mednarodnih projektih, kot je CERN in podobno. Vendar je predpogoj za to, da je gospodarstvo konkurenčno.
Eno od področij, kjer si gospodarstvo želi izboljšav, je konkurenčno poslovno okolje. Kako lahko na tem področju zbornica proaktivno pristopi?
Zbornica lahko na podlagi analiz, ki jih ima, informacij in priporočil članov ter primerjav s konkurenco na tujih trgih, predlaga vladi rešitve. Mi lahko ponudimo strokovne argumente, ne moremo pa ničesar vpeljati.
Ker je Slovenija zelo izvozno orientirana, je konkurenčnost še toliko bolj pomembna. Že lani septembra smo na sestanku strateškega sveta za energijo, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade, poudarili, da želimo konkurenčno primerljive pogoje. Napovedali smo, da če do tega ne bo prišlo, bo prišlo do padca v proizvodnji, predvsem pri energetsko intenzivnih panogah, in žal smo imeli prav.
Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z vlado in ministrstvi? Kje so še priložnosti za izboljšanje sodelovanja?
Če bi rekel, da ni komunikacije, bi bil krivičen. Veliko se sestajamo, tako v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) kot v strateških svetih. Žal pa v zadnjem obdobju opažamo, da smo nemalokrat izigrani in so nekatere zakonodajne rešitve na mizi zadnji trenutek, nekajkrat pa se je zgodilo, da so šle kar mimo nas v parlamentarno proceduro. Takšne poteze nas vse bolj silijo k resnemu razmisleku, ali ima v ESS sploh še smisel sodelovati.
Po drugi strani so se strateški sveti izkazali za zelo uspešne oblike sodelovanja, kjer naslavljamo aktualne težave. Z nekaterimi ministrstvi odlično sodelujemo. Še vedno pa ostaja občutek nezaupljivosti. Vlada ima verjetno vtis, da stalno nekaj zahtevamo, da nismo nikoli zadovoljni. Na drugi strani mi ponavljamo, da ne potrebujemo subvencij, podjetja ne zahtevajo proračunskega denarja. Potrebujemo pa konkurenčne pogoje.
Moja želja je, da bi vlada razumela, da imamo oboji enak cilj, da gre gospodarstvu dobro. Ker če nam bo šlo dobro, bo od tega imela več cela družba. Pričakujem, da bomo sogovornik vladi pri napovedanih reformah in da bomo aktivno vključeni v pripravo vseh zakonov, ki se tako ali drugače tičejo gospodarstva.
Za kaj si GZS prizadeva v okviru zelenega prehoda? Pri tem gre tudi za obdržanje proizvodnje materialov, torej proizvodnje, ki je energetsko intenzivna.
Skupaj z vlado moramo najti odgovor na vprašanje, ali bomo industrijo materialov razvijali ali se ji bomo odrekli, in če se ji odrečemo, kaj je alternativa. Naša energetsko intenzivna industrija je v evropskem povprečju nadpovprečno zelena in uporablja najsodobnejše tehnologije, ki imajo nižji ogljični odtis. Pri nas tega pristojni ne vidijo ali nočejo videti. Na to kaže že prvotni seznam projektov, ki ga je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj poslala prejšnja vlada, saj je bil absolutno neprilagojen potrebam in projektom gospodarstva za zeleni prehod. Tudi pri sedanji vladi ne vidimo nobene iniciative, da bi na novo koncipirali ta program.
Od naše vlade želimo tudi, da bi v Bruslju znala zagovarjati trenutno izhodiščno pozicijo slovenskega gospodarstva. Veliki evropski proizvajalci materialov bodo namreč dobili ogromna sredstva za prenovo za zeleni prehod. Nemčija je že namenila jeklarski industriji milijardne zneske, da bodo prišli čez 10 let na točko, na kateri smo mi že danes. Evropska regulativa je osredotočena na splošno zmanjšanje ogljičnega odtisa. Ne upošteva pa odtisa, vezanega neposredno na proizvodnjo. In tu se pojavi diskriminatorna razlika, saj ima naša industrija že sedaj nižji ogljični odtis od nemške. Pričakujemo, da bomo od naših predstavnikov v Bruslju dobili podporo.
Ko gre ze energetsko samooskrbo, bomo vztrajali do konca in zagovarjali naše argumente.
Opozarjate tudi na področje energetske samooskrbe.
Proizvodnja elektrike je eno tistih področij, kjer Slovenija z lahkoto doseže samooskrbnost. Imamo nuklearko, ki je umeščena v prostor, strokovnjake, ki bi si jih želela marsikatera država, pa tega nočemo izkoristiti. Vlada napoveduje, da bo šele na koncu tega mandata ali na začetku drugega izvedla referendum o drugem bloku jedrske elektrarne, kar pomeni, da do zaprtja TEŠ leta 2033 drugega bloka še ne bo. Z zaprtjem TEŠ izpade dobra tretjina elektrike. Neodvisna študija, ki sta jo pripravljata dr. P. Damjan in dr. Babič, je podkrepila naše argumente, da če ne bo drugega bloka JEK, ne bo zelenega prehoda, industrija bo ostala brez ustrezne energetske podpore in postali bomo odvisni od uvoza. Če nas ta kriza zdaj ni izučila, potem ne vem, kaj nas bo izučilo, da moramo biti samooskrbni.
Študija je dokazala, da bo slovensko gospodarstvo utrpelo milijardno škodo z vsakim letom zamude. E-mobilnost in solarizacija brez dodatne energije, ki bo podpirala obnovljive vire, saj ti niso stabilni, ne bo mogoča. Tukaj bomo vztrajali do konca in zagovarjali naše argumente. Upam, da bomo vseeno prej ko slej uslišani.
Poskrbeti bo treba tudi za energetsko infrastrukturo. Če ta ne bo zgrajena v večjem in močnejšem obsegu, zelenega prehoda v želeni obliki in času ne bo.
Zbornica že dlje časa opozarja tudi na težave pri umeščanju v prostor. Če ne bo nekega posebnega zakona, se bojim, da ne bo rešitve. Brez tega, da se določeni zakoni resetirajo ali pa da se sprejme nek krovni zakon, ki bo omogočal pospešitev umeščanja novih tehnologij za zeleni prehod, ne bo šlo. Pa ne gre le za zeleni prehod. Umeščanje v prostor je težava na vseh področjih. Kateri resen tuj investitor bo čakal leta, da pridobi vsa potrebna dovoljenja za začetek proizvodnje? V tujini gre to hitreje. Zakaj se ne zgledujemo po dobrih praksah v naši soseščini?
V državi bo treba najti rešitev tudi za pomanjkanje kadrov. Kakšne rešitve tukaj predlaga zbornica oziroma kakšna je njena vloga?
Na področju zaposlovanja tujcev smo bili zelo aktivni. Naša priporočila glede lažjega zaposlovanja tujcev z lanskega posveta so bila v večjem delu prenesena v zakonodajo, a bo treba še veliko postoriti. Tudi doma. Izobraževanje mora potekati na podlagi kompetenc, ki jih gospodarstvo potrebuje. Potrebe gospodarstva morajo biti implementirane v izobraževalni sistem. Zbornica ima podatke, pozna potrebe, zato lahko tukaj pomaga. Za nekatere panoge smo že izdelali tudi modele kompetenc. Tukaj ponujamo roko državi, če jo bo hotela sprejeti.
Poleg reforme izobraževanja pa so nujne tudi spremembe davčne zakonodaje, ki bi spodbudila strokovnjake, da ostanejo doma.
Ključno je sodelovanje članov s kadri, ki so v regionalnih in panožnih zbornicah.
GZS vztrajno spodbuja inovativnost tudi z nagrajevanjem najboljših inovacij. Kje vse še vidite priložnosti, da se s pomočjo GZS raven inovativnosti in z njo razvitosti slovenskega gospodarstva dvigne?
GZS je edina v državi, ki nagrajuje inovativnost in jo s tem promovira. V največje veselje mi je prisostvovati podelitvi teh nagrad. Ko vidiš to kreativnost, zagnanost in idealizem, se počutiš dobro. Projekt se kakovostno nadgrajuje in želim si, da bi tudi javnost prepoznala podelitev priznanja za inovativnost kot pomemben dogodek.
Inovativnosti bomo dali dodatni zagon tudi preko prej omenjenega zavezništva oziroma s finančnimi spodbudami. Poskrbeti moramo za mala, predvsem zagonska podjetja, ki potrebujejo alternativne vire financiranja. Svoje mora storiti tudi država in povečati delež BDP za raziskave in razvoj. Vendar se morajo tudi podjetja bolj zavedati tega področja in tudi sama več vlagati v razvoj novih izdelkov in storitev. Brez tega ne bodo konkurenčna in ne bodo mogla dvigovati dodane vrednosti.
Letos je zbornica podelila nagrado za okoljskega menedžerja. Bi lahko rekli, da zbornica s tem spodbuja tudi širšo družbeno odgovornost?
GZS je prokativna tudi na področju trajnosti, v gospodarstvu in družbi jo želi spodbujati tudi preko nagrade za okoljskega trajnostnega menedžerja. Konec maja smo jo podelili prvič. Tako kot pri drugih nagradah, ki jih podeljuje zbornica, gre tudi v tem primeru za preseganje kriterijev dobička in dodane vrednosti. Danes se uspešnost podjetij meri tudi glede na stopnjo njihove družbene in okoljske odgovornosti in ne nazadnje po odnosu do zaposlenih. To je na dolgi rok pravilna usmeritev in interes gospodarstva. Gospodarstvo mora najti družbeni konsenz, saj smo kot družba v veliki soodvisnosti.
Katere koristi članstva v GZS bi sami izpostavili kot najpomembnejše za podjetja? Ob predstavitvi svojega programa ste namreč napovedali tudi spremembe sistema članstva. Kakšne bodo?
Razpršenost članarin je za marsikaterega potencialnega člana ovira, zato je treba ta sistem poenostaviti. Poskrbeti bo treba, da bodo člani, ki plačujejo polno članarino, vedeli, zakaj jo plačajo. Članom, ki bodo imeli nek pavšal, bo treba znati prikazati koristi, ki bi jih zanje prineslo polnopravno članstvo. Obstoječim članom moramo nuditi še več kakovostnih informacij, kot tudi zaznati njihove potrebe in težave ter jih izpostavljati pri odločevalcih. V veliko pomoč nam bo pri tem lahko digitalizacija.
Opazili pa smo, da so krize pripeljale tudi nove člane, ki so v zbornici videli dodano vrednost v strokovni pomoči – razlagah, navodilih, usposabljanju, torej storitvah, ki jih je v najbolj kritičnih trenutkih dobilo podjetje pri GZS, in zastopanju njihovih potreb v odnosu do odločevalcev. Skratka, podjetja potrebujejo nekoga, ki lahko tudi v določenih izrednih situacijah zastopa njihov interes in pomaga pri reševanju težav.
Kako lahko zbornica še okrepi sodelovanje s člani?
Ključno je sodelovanje članov s kadri, ki so v regionalnih in panožnih zbornicah. Direktorji zbornic in združenj so prvi ambasadorji GZS do članstva, ki po eni strani posredujejo informacije članom in tudi matični zbornici, da ta lahko ustrezno ukrepa dalje.
Odlično se je izkazalo sodelovanje s člani na različnih dogodkih in tiskovnih konferencah, kjer smo skupaj izpostavili aktualne razmere, člani pa so to podprli s konkretnimi primeri.
Zelo dober primer sodelovanja so tudi strateški sveti zbornice, pri čemer svete vodijo predstavniki naših članov. Zavezništvo zbornice in članstva je zmagovalna formula, da smo skupaj lahko močnejši.