Shrani za kasnejše branje.
Trgovinska vojna z ZDA je najpomembnejši dejavnik na nivoju EU, ki ovira gospodarsko rast po oceni konjunkturnih inštitutov, ki so del združenja AIECE. Negotovosti glede svetovnih gospodarskih politik so bile na drugem mestu. Geopolitične napetosti, fiskalna politika ter vprašanja konkurenčnosti avtomobilske in drugih dobaviteljskih industrij so prav tako ocenjeni kot pomembni dejavniki.
Darja Močnik, GZS, Analitika
V zadnjem tednu maja 2025 so se odnosi med ZDA in EU ponovno zaostrili. Ameriški predsednik Donald Trump je 23. maja napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na širok nabor evropskega blaga z začetkom 1. junija, kasneje preloženim na 9. julij zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj. ZDA očitajo Evropski uniji niz nepoštenih trgovinskih ovir – od DDV in produktnih standardov do tečajnih razlik in tožb proti ameriškim multinacionalkam, kar nima nobene povezave s trgovinskimi pogajanji.
Najbolj izpostavljeni evropski sektorji bi bili v primeru visokega dviga carinskih stopenj avtomobilska industrija, strojegradnja, farmacija, proizvodnja alkoholnih pijač in luksuznih izdelkov. ZDA predstavljajo tretji največji izvozni trg EU, zato bi uvedba carin po ocenah analitikov lahko zmanjšala evropski izvoz v ZDA za 15 do 25 %, kar pomeni upad rasti izvoza za do 0,3 odstotne točke letno. Posamezne države, kot so Nemčija, Italija, Belgija in Irska, bi občutile še večji pritisk na proizvodnjo in zaposlenost v izvozno usmerjenih industrijah.
Makroekonomski učinki so zelo raznoliki. Takšen šok bi znižal gospodarsko rast EU že v drugi polovici leta 2025. Ob predpostavki ohranitve preostalih dejavnikov (še pred naznanitvijo 50 % tarif za EU in razsodbe sodišča ZDA) bi bil BDP EU-27 nižji za 0,2 do 0,4 odstotne točke v primerjavi z obstoječimi napovedmi. Gre za kombinacijo neposrednega izvoznega učinka, negativnega vpliva na investicije ter nižjega poslovnega zaupanja v prizadetih sektorjih. Združenje evropskih inštitutov AIECE, ki se ukvarja z napovedmi, ocenjuje, da so glavni zaviralec gospodarske rasti v območju evra višje ameriške carinske stopnje, oslabljeno zunanje povpraševanje in naložbena zadržanost podjetij.
Foto: Depositphotos
Na ravni EU se zaradi sprememb carinskih stopenj pričakuje tudi sprememba v uvoznih tokovih. Če EU ne bo uvedla povračilnih ukrepov oz. bo celo znižala carinske stopnje, bodo ameriški izdelki relativno cenejši, kar bo povečalo njihov tržni delež in poslabšalo trgovinsko bilanco EU. To je posebej tvegano za kmetijsko-prehrambni sektor, kjer imajo ameriški proizvajalci nižje stroške zaradi manj regulatornih omejitev. Velik izziv predstavljajo tudi proizvodi iz drugih držav, ki bodo iskali nove kupce izven ZDA in jim bo evropski trg privlačen. Zaradi negotovosti glede tarifnega režima se lahko spremeni tudi tok uvoza.
Ameriško trgovinsko sodišče je na prvi stopnji konec maja razsodilo, da je bila Trumpova shema recipročnih carin nezakonita. Sodba vpliva na carinske stopnje, uvedene 2. aprila, vključno z osnovno 10-odstotno carinsko stopnjo in višjimi tako imenovanimi »recipročnimi« dajatvami za številne države, ne pa na sektorske tarife, ki jih je uvedel na jeklo, aluminij, avtomobile in avtomobilske dele. Že naslednji dan, 30. maja, je zvezno prizivno sodišče začasno ustavilo izvršitev sodbe, kar pomeni, da so Trumpove tarife začasno ostale v veljavi. Ameriški predsednik je napovedal tudi podvojitev veljavnih carinskih stopenj (dvig s 25 % na 50 %) na uvoženo jeklo in aluminij z veljavnostjo od 4. junija 2025, vendar je v danem trenutku negotovo, ali bo to tudi obveljalo. Ukrep naj bi zaščitil ameriško jeklarsko industrijo in zmanjšal odvisnost od Kitajske, prizadel pa naj bi predvsem Kanado.
Viri: Aiece, Politico, The White House, Financial Times, Euronews
5 ključnih podatkov za Slovenijo
7,4 % (I-III 2025/I-III 2024) – vrednost gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v marcu 2025 zabeležil četrti zaporedni mesečni padec. V prvih treh mesecih leta 2025 je bil obseg opravljenih gradbenih del glede na enako obdobje preteklega leta nižji za 7,4 %. Najbolj je k temu prispeval 22-odstotni padec gradnje inženirskih objektov, manj pa padec pri gradnji stavb (-2 %), medtem ko je porasel obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (za 6 %). Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) je bilo v Sloveniji v prvih štirih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lanskega leta manjše za 1,8 %, medtem ko je bilo za 12,8 % manjše, če jih merimo po površini.
+9,9 % (I-III 2025/I-III 2024) – pristaniški promet blaga
V 1. četrtletju letošnjega leta je obseg pristaniškega blagovnega prometa (merjen v tonah) za desetino presegel obseg iz enakega obdobja lanskega leta. To pripisujemo petinski rasti obsega pretovora suhega razsutega tovora, večjemu obsegu pretovora velikih kontejnerjev (+13,5 %) in motornih vozil (+8,8 %). V letališkem blagovnem prometu so v prvih treh mesecih pretovorili za 2,7 % manj blaga, kar predstavlja prvi padec v zadnjih štirih četrtletjih. Prvič v zadnjih štirih letih je medtem upadlo število prepeljanih potnikov v letališkem potniškem prometu (-3,6 %), kar je povezano z odpovedjo prevozov nekaterih že uveljavljenih prevoznikov.
-0,7 % (I-III 2025/I-III 2024) – obseg prodaje tržnih storitvenih dejavnosti
Skupni obseg (meri realno spremembo) prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je v prvem četrtletju 2025 ostal na ravni lanskega leta. Rast obsega prodaje v trgovini je dosegla 2,6 %, k čemer je prispeval 2,7-odstotni porast v trgovini z motornimi vozili, 2,7-odstotni porast v trgovini na debelo. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 1-odstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz 8,7-odstotnega padca obsega prodaje v poslovanju z nepremičninami, 3,6-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti na oddelku zaposlovalnih dejavnosti (za 18 %) in dejavnosti potovalnih agencij (-3 %). Prav tako je do 2,2-odstotnega padca prišlo v IKT dejavnosti. Padec je ublažil večji obseg prodaje v prometu in skladiščenju (+2,6 %).
-1,0 % (I-III 2025/I-III 2024) – industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v 1. četrtletju za odstotek manjša kot v enakem obdobju predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja), kar predstavlja prvi padec na četrtletni ravni po 2. četrtletju 2024. K temu je ključno prispeval 2,3-odstotni padec obsega industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, kjer je bil padec najizrazitejši po zadnjem četrtletju 2023. Z največjimi padci so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), drugih vozil in plovil (-29 %), oblačil (za petino), motornih vozil (za šestino) in tiskarstvu (-13,5 %), z rastjo pa v proizvodnji tekstilij (za desetino) ter popravilih in montaži strojev (+4,7 %).
-8,4 % (I-III 2025/I-III 2024) – prostih delovnih mest
V 1. četrtletju je bilo v Sloveniji razpisanih 18,7 tisoč prostih delovnih mest, kar je za 4,8 % (850 delovnih mest) več kot v predhodnem četrtletju. To predstavlja prvi četrtletni porast števila prostih delovnih mest po desezoniranih podatkih po 2. četrtletju 2022. K slednjemu je prispevalo povečanje števila prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih (+750), rudarstvu (+250) ter kulturi in rekreaciji (+230). Število prostih delovnih mest v gradbeništvu je upadlo deseto četrtletje zapored in je bilo najmanjše v zadnjih osmih letih. Število zasedenih delovnih mest se je glede na predhodno četrtletje zmanjšalo za 6 tisoč in je bilo najmanjše v zadnjih treh letih.
