Shrani za kasnejše branje.
Podjetjem pri skrbi za zdravje zaposlenih ni treba začenjati iz nič, saj so v Sloveniji že na voljo strokovno podprti in brezplačni programi, od Centrov za krepitev zdravja in programa MIRA do praktičnih priročnikov za gibanje, ergonomijo in zdravo prehrano.
Alenka Dovč, Združenje kemijske industrije, GZS
Promocija zdravja na delovnem mestu je danes sistematičen pristop, ki zahteva načrtovanje, dolgoročno usmerjene ukrepe in jasno podporo vodstva. Izkušnje kažejo, da enkratne aktivnosti nimajo trajnega učinka, medtem ko ukrepi, vključeni v organizacijsko kulturo, prinašajo boljše zdravje zaposlenih, manj odsotnosti in večjo delovno učinkovitost.
Zdravja zaposlenih zato ni več mogoče obravnavati ločeno od poslovne uspešnosti podjetij. Še posebej učinkovite so praktično usmerjene aktivnosti, kot so dnevi zdravja in gibanja, ki zaposlene spodbujajo k aktivnemu sodelovanju ter krepijo njihovo zavzetost.
Za podjetja, ki želijo tak pristop udejanjiti v praksi, so na voljo konkretne oblike strokovne podpore in preverjena orodja.
Kaj imajo podjetja že danes na voljo za boljše zdravje zaposlenih
V Sloveniji je podjetjem na voljo več strokovno podprtih programov, institucij in gradiv, ki jim pomagajo pri sistematičnem uvajanju promocije zdravja na delovnem mestu.
Centri za krepitev zdravja – dostopna podpora podjetjem
Pomembno, a pogosto premalo izkoriščeno priložnost za podjetja predstavljajo Centri za krepitev zdravja (CKZ), ki delujejo v okviru zdravstvenih domov v vseh slovenskih regijah. Vključeni so v nacionalni preventivni program Skupaj za zdravje ter podjetjem in zaposlenim omogočajo brezplačno strokovno podporo pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu.
Zaposleni se lahko vključijo v delavnice in svetovanja s področij zdrave prehrane, telesne dejavnosti, zmanjševanja sedečega vedenja, opuščanja kajenja, tehnik sproščanja ter v individualne preventivne posvete. CKZ lahko v sodelovanju z delodajalci delavnice izvedejo tudi neposredno v podjetjih, kar dodatno olajša vključevanje zaposlenih in poveča odzivnost.
Kako najti najbližji Center za krepitev zdravja (CKZ)
Na spletni strani Skupaj za zdravje lahko podjetja in zaposleni enostavno poiščejo najbližji center za krepitev zdravja. V iskalniku je treba izbrati regijo in vrsto centra (Center za krepitev zdravja ali Zdravstvenovzgojni center).
Sistem nato prikaže kontaktne podatke izbranega centra, kjer se lahko podjetja ali posamezniki pozanimajo o razpoložljivih delavnicah, svetovanjih in možnostih vključevanja zaposlenih v aktivnosti promocije zdravja na delovnem mestu.
Program MIRA: Duševno zdravje kot dejavnik delovne učinkovitosti
Posebno mesto znotraj aktivnosti CKZ ima nacionalni program MIRA, celostna skrb za duševno zdravje, ki odgovarja na naraščajoče psihosocialne obremenitve v delovnih okoljih. Program je usmerjen v preventivo, zgodnje prepoznavanje težav ter krepitev duševnega zdravja zaposlenih.
V okviru programa MIRA potekajo delavnice za obvladovanje stresa, preprečevanje izgorelosti, krepitev psihološke odpornosti ter izboljševanje medosebnih odnosov. Program podjetjem omogoča, da se z izzivi duševnega zdravja soočajo pravočasno in sistematično, še preden se ti odrazijo v dolgotrajnih odsotnostih ali zmanjšani delovni učinkovitosti.
Praktično usmerjene aktivnosti, kot so dnevi zdravja in gibanja, ki zaposlene spodbujajo k aktivnemu sodelovanju in krepijo njihovo zavzetost, so še posebej učinkovite.
Praktična orodja za podjetja: priročniki in digitalna podpora
Pomemben del uspešne promocije zdravja na delovnem mestu je dostop do preverjenih, praktičnih gradiv, ki podjetjem omogočajo takojšnjo uporabo v praksi. Podjetjem in zaposlenim so na voljo naslednja brezplačna gradiva:
Preprečevanje mišično-kostnih obolenj v praksi (PKMO)
E-priročnik PKMO je praktično digitalno orodje za delovne organizacije, namenjeno prepoznavanju, obvladovanju in preprečevanju mišično-kostnih obremenitev na delovnem mestu. Nastal je v okviru istoimenskega projekta, v sodelovanju strokovnjakov s področja medicine dela, ergonomije in promocije zdravja, ter temelji na sodobnih strokovnih smernicah in izkušnjah iz delovnih okolij.
Vsebuje pregled najpogostejših obremenitev, konkretne ukrepe za pisarniška in proizvodna delovna mesta, predloge vaj in aktivnih odmorov ter smernice za ergonomsko ureditev delovnih mest. Zaradi pregledne in uporabniku prijazne zasnove je primeren za interna izobraževanja, ergonomske ocene in kot podpora programom promocije zdravja na delovnem mestu, hkrati pa omogoča hitro in sistematično uporabo v praksi.
Priporočila za promocijo telesne dejavnosti in preprečevanje sedečega vedenja v delovnem okolju
Strokovna priporočila za delodajalce in vodstva podjetij, ki ponujajo usmeritve za spodbujanje gibanja pri delu ter zmanjševanje negativnih vplivov dolgotrajnega sedenja. Gradivo je namenjeno podpori sistematičnemu uvajanju ukrepov promocije telesne dejavnosti v delovnih okoljih.
Priporočila za promocijo telesne dejavnosti in preprečevanje sedečega vedenja v delovnem okolju
Moja zdrava malica
Priročnik z jasnimi in uporabnimi priporočili za zdravo prehranjevanje na delovnem mestu. Vsebuje primere obrokov, nasvete za organizacijo prehrane ter smernice za podporo zdravim prehranskim navadam zaposlenih. Primeren je za interno obveščanje zaposlenih, delavnice ali promocijske aktivnosti v podjetju.
Priročnik Prehrana na delovnem mestu
- Do 2/3 zaposlenih poroča o bolečinah v križu.
- Več kot polovica zaposlenih ima bolečine v vratu in ramenih.
- Mišično-kostne težave so med glavnimi razlogi za bolniške odsotnosti.
- Ključni dejavniki tveganja niso le pomanjkanje gibanja, temveč tudi:
- prisilne delovne drže,
- ponavljajoči se gibi,
- težja fizična dela,
- stres.
- Podjetja ukrepajo premalo sistematično:
- le tretjina uvaja ergonomske prilagoditve,
- manj kot četrtina zmanjšuje dolgotrajno sedenje.
*Raziskava Vpliv gibanja na mišično-kostna obolenja pri zaposlenih v kemijski in predelovalni industriji (Zdravi na kvadrat 2)
Zdravje
Strokovnjaki zdravo življenje povezujejo z uravnoteženo prehrano in gibanjem. Skrb za zdravje, kakovost prehrane in trajnostno prihodnost je skupna odgovornost pridelovalcev, živilske industrije, potrošnikov, raziskovalcev, izobraževalcev in odločevalcev. Verjamemo, da lahko s skupnim sodelovanjem različnih deležnikov doprinesemo k večji ozaveščenosti potrošnikov o pomenu uživanja živil izboljšane hranilne sestave in široki ponudbi živil izboljšane hranilne sestave, ki je na voljo na trgu.
Mag. Anita Jakuš, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, GZS
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS skozi svoje delo vseskozi izpostavlja pomen lokalne pridelave in predelave hrane, prehransko pismenost in odgovorni prispevek industrije k zdravju potrošnikov. Ob tem poudarjamo, da živilska industrija v Sloveniji zagotavlja varno in kakovostno hrano in uspešno sledi prehranskim trendom, ki jih narekujeta zdrav življenjski slog in skrb za trajnost.
Zaveza odgovornosti
Že deset let na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij spremljamo napredek in prispevek podjetij k zdravju slovenskih potrošnikov v okviru projekta Zaveza odgovornosti, ki združuje podjetja treh živilskih sektorjev (brezalkoholnih pijač, mlekarstva in pekarstva). Ta so se s podpisom prostovoljnih zavez zavezala k proaktivnemu pristopu na področju prehrane in zdravja. Ves čas stremimo k temu, da bi zaveze in aktivnosti podpisnikov na področju izboljšanja hranilne sestave živil prepoznali tudi potrošniki.
Sektor brezalkoholnih pijač letos beleži deset let od prvega podpisa zavez. Deset podjetij je okrepilo ukrepe za odgovorno oglaševanje, predvsem so omejili oglaševanje brezalkoholnih pijač otrokom, ter zvišalo delež označb energijske vrednosti in prehranskih trditev na embalaži. Podjetja so si leta 2015 zadala cilj, da bodo zniževala povprečni energijski iznos pijač, leta 2020 pa so si zadala dodaten cilj, da bodo do konca leta 2025 znižala vsebnost sladkorja v brezalkoholnih pijačah za 5 %. Podatki za leto 2024 kažejo, da 250 ml brezalkoholne pijače vsebuje povprečno 12,5 kcal manj kot leta 2015 in 1,75 g sladkorja manj kot leta 2020.
V mlekarstvu so predstavniki sedmih podjetij znižali dodani sladkor v mlečnih izdelkih in povečali ponudbo izdelkov z različnimi prehranskimi profili, predvsem tistimi z manj in brez dodanega sladkorja. Odličen primer napredka je, da je en lonček mlečnega izdelka (180 g), ki vsebuje dodan sladkor, leta 2024 vseboval v povprečju 1,6 g manj dodanega sladkorja kot leta 2017, ko so podjetja iz tega sektorja podpisala lastne zaveze odgovornosti.
V pekarstvu je osem podjetij prispevalo k zmanjšanju vsebnosti dodane soli v kruhu ter povečanju deleža polnozrnatih sestavin. V letu 2024 so za proizvodnjo izdelkov uporabili kar 1.462 ton polnozrnatih sestavin, v kruhu pa so med leti 2019 in 2024 znižali vsebnost dodane soli za 3 %.
Polnozrnata živila – trajnostna in zdrava izbira
Leta 2023 smo na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pričeli z aktivnostmi programa Odloči se za polnozrnato, saj smo prepoznali potrebo po sistemskem pristopu za spremembe prehranjevalnih vzorcev. Pri aktivnostih programa nas je podprlo tudi Nacionalno partnerstvo za polnozrnate izdelke, ki je bilo pod našim vodstvom ustanovljeno leta 2022. V treh letih smo dokazali, da lahko z jasnim sporočilom, strokovno podporo in povezovanjem deležnikov spremenimo prehranske navade na način, ki dolgoročno prispeva k zdravju prebivalcev in trajnostnemu razvoju živilske panoge.
Ko govorimo o polnozrnatih izdelkih, se zavedamo vseh izzivov, predvsem pa želimo z upoštevanjem znanj, znanosti in izkušenj z deležniki narediti premik v pozitivno smer večjega povpraševanja in s tem bolj pestre ponudbe polnozrnatih izdelkov na slovenskem trgu.
Velik poudarek je na ranljivejših skupinah potrošnikov, kot so otroci, mladostniki in starostniki. Polnozrnati izdelki, ki so trenutno na voljo slovenskemu potrošniku in drugim porabnikom, kot so javni zavodi, so dodatno izpostavljeni tudi v Katalogu živil za javno naročanje. Želimo namreč, da vrtci, šole in domovi starejših občanov pri izvajanju javnega naročila tovrstne izdelke lažje in pogosteje umestijo v vsakodnevno prehrano. Tako smo vzpostavili dolgoročen sistemski pristop, ki spodbuja uporabo kakovostnih polnozrnatih živil v javnih ustanovah.
S pomočjo spletnih kampanj, informativnih gradiv in dogodkov smo potrošnikom približali, zakaj so polnozrnata živila pomembna in kako jih preprosto vključiti v vsakodnevno prehrano. Z informativnimi gradivi in promocijskimi kampanjami smo na dostopen način pojasnili razliko med rafiniranimi in polnozrnatimi žiti, njihove prehranske prednosti ter nasvete, kako jih uporabljati v domači kuhinji. Na družbenih omrežjih smo nagovarjali različne ciljne skupine in jih preko nagradnih iger, kratkih nasvetov in idej za recepte spodbujali k bolj ozaveščenim prehranskim izbiram.
Program je v treh letih dosegel širok krog potrošnikov preko predstavitev na sejmu AGRA, kjer smo jih z degustacijami, nasveti in predstavitvami v živo spodbujali k pogostejšemu uživanju polnozrnatih izdelkov. Naši pogovori s potrošniki so pokazali, da zanimanje narašča, a da so potrebne tudi konkretne informacije, kako polnozrnate izdelke vključiti v prehrano na enostaven in cenovno dostopen način. Večina potrošnikov polnozrnate izdelke dobro pozna in jih redno vključuje v prehrano, najpogosteje v obliki kruha, testenin in moke. Mlajši (15–30 let) jih uživajo pogosteje, a so občutljivi na ceno, starejši (50+) pa jih izbirajo predvsem zaradi zdravja. Ovire, ki še ostajajo, so višja cena, omejena ponudba in pomanjkanje promocije.
S programom smo nagovorili tudi živilsko industrijo in podjetja spodbudili, da razširijo ponudbo izdelkov z višjim deležem polnozrnatih sestavin ter da razvoj usmerijo tudi v polnozrnate izdelke. V dveh spletnih brošurah Odloči se za polnozrnate izdelke (2024 in 2025) smo vsako leto zbrali več kot 60 različnih izdelkov (kruhi, pekovsko pecivo, fino pekovsko pecivo, izdelki iz testa, izdelki iz žit, keksi, sendviči), ki so sad prizadevanj živilske industrije za širjenje ponudbe živil.
Brošura Odloči se za polnozrnate izdelke
Katalog živil izboljšane hranilne sestave
Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje potrošnikov, saj z izbiro lokalno pridelane hrane in zvestobo domačim proizvajalcem neposredno podpirajo slovenski prehranski sistem, razvoj podeželja in stabilnost oskrbe.
Pomemben korak v smeri ozaveščanja potrošnikov in spodbujanja izboljšanja hranilne sestave živil predstavljajo izdaje publikacije z naslovom Odloči se za živila izboljšane hranilne sestave, ki je izšla pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju z živilskimi podjetji. Publikacija je izšla v letih 2023, 2024 in 2025, v njej pa so dodatno označeni polnozrnati izdelki in izdelki z dodanimi polnozrnatimi sestavinami.
Publikacija na enem mestu predstavlja nabor izdelkov izboljšane in ugodne hranilne sestave – torej tistih, ki vsebujejo manj sladkorja, soli ali maščob oziroma več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Predstavljena so živila, ki svoje prehranske prednosti izkazujejo z navedenimi prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, pa tudi takšna, ki kljub odsotnosti trditev odražajo postopne reformulacije v smeri sodobnih prehranskih smernic.
Brošura Odloči se za živila izboljšane hranilne sestave
Pomen prehranske pismenosti
Osrednji del zavedanja o pomenu hrane predstavlja prehranska pismenost – niz znanj, veščin in vrednot, ki posamezniku omogočajo načrtovanje, pripravo in uživanje hrane ter sprejemanje bolj zdravih in trajnostnih odločitev.
Povezavo med prehransko pismenostjo in trajnostnimi prehranskimi izbirami krepimo tudi z mednarodnimi projekti. V okviru FoodUnfolded širimo znanje o hrani in prehrani preko člankov, dokumentarnih filmov in izobraževalnih vsebin. Interaktivne in poučne aktivnosti smo izvedli na dogodkih, kot so AGRA, Pozdrav brucem in bruckam 2025 ter Narava zdravje.
Pomemben korak v smeri krepitve prehranske pismenosti predstavlja izobraževalni program FoodEducators, s katerim naslavljamo šolski prostor. V program je vključenih več kot 100 slovenskih osnovnih in srednjih šol, od leta 2024 pa smo z usposabljanji za bodoče učitelje, vzgojitelje ter pedagoške delavce dosegli že več kot 400 udeležencev. Program spodbuja povezovanje znanja, talentov in inovacij ter prispeva k razvoju agroživilskega sektorja, usmerjenega v trajnost, odličnost in sodelovanje.
Ker se prehranske potrebe posameznika skozi življenjska obdobja spreminjajo, je ključno, da prehransko pismenost razvijamo vse življenje in prehranske vzorce sproti prilagajamo. Konec leta 2025 smo zato na GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij vzpostavili projekt Ozaveščanje starejših odraslih o pomenu uravnotežene prehrane, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje in s katerim bomo v obdobju 2026-2028 izvedli številna izobraževanja in delavnice za namene ozaveščanja po celi Sloveniji.
Projekt je usmerjen v ozaveščanje starejših odraslih o pomenu uravnotežene prehrane za ohranjanje zdravja, vitalnosti in kakovosti življenja v zrelih letih. Naslavlja pogoste prehranske izzive starejših, zlasti pomanjkanje ključnih hranil, ter skozi prilagojena izobraževanja, praktične delavnice in informativne materiale krepi njihove prehranske kompetence. Poseben poudarek je namenjen tudi strokovni podpori zaposlenim v organizacijah, ki delajo s starejšimi, ter sodelovanju s kmetijskimi in živilskimi podjetji, ki jih projekt spodbuja k razvoju in širjenju ponudbe živil z izboljšano hranilno sestavo, prilagojenih potrebam starejših odraslih.
GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri tem igra pomembno vlogo kot ključna referenčna točka za razvoj in krepitev agroživilskega sistema v Sloveniji, saj povezuje deležnike, spodbuja inovacije in odgovorno ravnanje v prehranski verigi.