Shrani za kasnejše branje.
Slovenija ima priložnost, da v naslednjih letih zgradi sodoben, digitalen in vzdržen zdravstveni sistem, a le, če stopimo skupaj. Na konferenci Zdravje 2025, ki sta jo pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in Delo mediji, je bilo jasno izpostavljeno, da ima država do leta 2026 jasen rok za izvedbo ključnih reform, kot so dolgotrajna oskrba, reorganizacija dela in digitalna podpora sistemu.
Nika Čerčnik Pušavec, GZS, Združenje za informatiko in telekomunikacije; foto: Tadej Kreft
Dogodek je pokazal, da je prihodnost zdravstva tesno povezana z gospodarstvom in da brez sodelovanja vseh deležnikov sistem ne bo zmogel odgovoriti na izzive prihodnosti.
»Zdravje pogosto cenimo šele, ko ga izgubimo,« je v otvoritvenem nagovoru dejal direktor Dela mediji Dejan Novaković. Opozoril je, da bodo demografske spremembe dodatno obremenile že tako napete zdravstvene sisteme, zato so potrebna večja vlaganja v preventivo. To po njegovem ni le zdravstveno, ampak tudi gospodarsko vprašanje, saj pravočasni ukrepi preprečujejo izgubo delovne sile in znižujejo stroške za družbo. Opozoril je tudi, da v Evropi odobrena zdravila do pacientov prihajajo prepočasi, kar lahko pomeni izgubljena leta kakovostnega življenja.
Digitalizacija kot prebojna moč
Svojo vizijo je v imenu GZS predstavil Igor Zorko, podpredsednik GZS in predsednik sekcije eZdravje. Poudaril je, da ima Slovenija do leta 2026 jasen rok za izvedbo ključnih reform, kot so dolgotrajna oskrba, reorganizacija dela in digitalna podpora sistemu. Če tega ne bomo izpeljali, bomo kot družba plačali visoko ceno.
Igor Zorko kot enega najmočnejših vzodov sprememb vidi digitalizacijo, s pomočjo katere lahko ustvarimo učinkovitejši sistem.
Po njegovem mnenju GZS že dolgo aktivno prispeva k reformam, vendar deležniki pogosto nimajo usklajenega pristopa. Posledice se čutijo tudi v gospodarstvu: zaposleni so zaradi dolgih čakalnih dob predolgo doma, ko bi jim ob bolj učinkovitem sistemu lahko hitreje pomagali.
Kot enega najmočnejših vzvodov sprememb vidi digitalizacijo. Ta lahko bistveno zmanjša administrativno breme, sprosti zmogljivosti zdravstvenega osebja in izboljša obravnavo pacientov. Še posebej prelomno vlogo ima umetna inteligenca, ki zdravnikom že pomaga pri diagnosticiranju in personaliziranih terapijah. Ob tem je poudaril, da digitalizacija ni grožnja, temveč priložnost: če jo znamo uporabiti skupaj s farmacijo, politiko in gospodarstvom, lahko ustvarimo sistem, ki bo dostopnejši in bolj učinkovit.
Kot zgled je navedel Estonijo, ki z enotnim digitalnim sistemom državljanom omogoča varen in hiter dostop do zdravstvenih podatkov. »Slovenija je z eZdravjem postavila temelje, a potrebujemo nadaljnje projekte, kot je nacionalno podatkovno skladišče. Digitalizacija in podatki postajajo nepogrešljiv temelj vsakega sodobnega zdravstvenega sistema,« je sklenil.
GZS je pomembno stičišče, kjer se oblikujejo pobude in vizije za vzdržen zdravstveni sistem prihodnosti.
Primarna raven in kadri – temelj prihodnosti
Da brez ljudi sistem ne bo vzdržen, je opozoril Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Po njegovih besedah bodo kronične bolezni ostale največji izziv sodobne družbe, zato je preventiva nujna. Ob tem je dodal, da mora Slovenija ohraniti močno primarno raven, ki jo evropski strokovnjaki pogosto navajajo kot zgled. Vendar to ne bo mogoče brez dolgoročne kadrovske strategije, novih oblik specializacij in digitalnih rešitev, ki bodo razbremenile zdravstveno osebje.
Konferenca je pokazala, da so cilji jasni: več preventive, učinkovite reforme in pospešena digitalizacija. A uspeh bo mogoč le, če bodo politika, gospodarstvo in stroka delovali usklajeno. GZS pri tem ostaja pomembno stičišče, kjer se oblikujejo pobude in vizije za vzdržen zdravstveni sistem prihodnosti.