Shrani za kasnejše branje.
Z vlaganji v elektrifikacijo, obnovljive vire, digitalizacijo in alternativna goriva iščeta slovenska logistika in energetika pot v nizkoogljično prihodnost.
Mateja Jordan
Zeleni prehod postaja praksa tudi v strateško pomembnih sektorjih, kot so pomorska in letalska logistika ter oskrba z energijo in gorivi. Luka Koper elektrificira pristaniško opremo, Fraport Slovenija korak za korakom razogljičuje letališke storitve, Skupina MOL in Shell pa vlagata v razvoj vodika, biogoriv in obnovljivih virov. V ospredje prihajajo naložbe v sončne elektrarne, pametne sisteme upravljanja, električna vozila in povezovanje z evropskimi okolijskimi iniciativami. Trajnostne zahteve niso več stvar izbire, temveč pogoj konkurenčnosti – v svetu, ki stavi na čistejši zrak, učinkovitejšo rabo energije in bolj premišljeno mobilnost.
Luka Koper: Zeleni prehod v logistiki in pristaniški dejavnosti
Skladno z novim strateškim načrtom (2023–2028) v Luki Koper pospešeno uvajajo ukrepe za zmanjšanje emisij, povečanje energetske učinkovitosti in prehod v nizkoogljično prihodnost. Med ključnimi ukrepi izstopajo elektrifikacija pristaniške opreme, širitev sončnih elektrarn ter priprava na priklop ladij na električno omrežje. V Luki sistematično obvladujejo vplive emisij prahu, hrupa in svetlobnega onesnaževanja, vzpostavljene imajo sisteme za varovanje morja, ravnanje z odpadki in energetsko učinkovitost. V zadnjih letih pa intenzivno vlagajo v elektrifikacijo pretovorne mehanizacije, posodobitve infrastrukture in optimizacijo procesov za zmanjšanje emisij in boljšo energetsko učinkovitost pristanišča.
Z digitalizacijo postopkov v Luki Koper razvijajo koncept pametnega pristanišča, kar omogoča učinkovitejšo rabo virov ter nižji ogljični odtis.
Okolju prijazna tehnologija za pristaniške dejavnosti, kot so električni viličarji in kontejnerski manipulatorji, je že na voljo, vendar njena uvedba zahteva temeljito presojo. Pri izbiri ustreznega pogona – bodisi električnega, vodikovega bodisi hibridnega – je treba preučiti tehnično ustreznost in možnost integracije v obstoječe procese. Vsa obalna dvigala so že elektrificirana, električni pogon pa ima tudi polovica mostnih dvigal. Ker gre pri dvigalih za ene največjih porabnikov goriva, elektrifikacija pomembno prispeva k zmanjšanju emisij in hrupa. Vgrajeni sistemi za rekuperacijo električne energije dodatno povečujejo energetsko učinkovitost in krepijo samozadostnost pristanišča.
Uvedli so sistem rekuperacije energije ter elektrificirali petino voznega parka. Lani so razširili mrežo polnilnic za dodatnih 100 električnih vozil. Na področju energetske samooskrbe bodo do leta 2030 zgradili sončne elektrarne skupne moči 10,5 MW, kar bo pokrilo kar četrtino porabe elektrike v pristanišču.
Luka Koper okoljsko učinkovitost ladij nagrajuje s popusti pri pristaniških pristojbinah. Na sliki Ladja Astrid Maersk, prva na zeleni metanol. Foto: Peter Kleva
Ključen projekt bo vzpostavitev sistema obalne elektrike za ladje (on-shore power supply), ki bo omogočil napajanje ladij med postankom v pristanišču. Projekt vključuje gradnjo 110-kilovoltnega daljnovoda in nove transformatorske postaje, v sodelovanju s podjetjem ELES.
Luka Koper sodeluje tudi z ladjarji pri zmanjševanju vplivov pomorskega prometa. Leta 2023 so se vključili v sistem Environmental Ship Index (ESI), ki okoljsko učinkovitost ladij nagrajuje s popusti pri pristaniških pristojbinah. Vse pogosteje gostijo ladje na alternativni pogon (LNG, metanol), kar dodatno znižuje lokalne emisije.
Z digitalizacijo postopkov razvijajo koncept pametnega pristanišča, kar omogoča učinkovitejšo rabo virov ter nižji ogljični odtis. Vse to prispeva k večji konkurenčnosti Luke Koper v regiji, kjer se trajnostno poslovanje vse bolj uveljavlja kot standard tudi v logistiki. S svojo strateško lego in usmerjenostjo v trajnost omogoča Luka Koper okoljsko in pogosto tudi stroškovno učinkovitejše logistične rešitve. Zelena logistika pridobiva na pomenu znotraj oskrbovalnih verig, zakonodaja in ozaveščeni uporabniki pa že vplivajo na poslovne strategije. Vlaganja v trajnost postajajo standard tudi pri drugih jadranskih pristaniščih, pogosto s podporo države.
Fraport Slovenija: Letališče na poti k brezogljični prihodnosti
Letališka dejavnost je tesno povezana z izzivi razogljičenja, hkrati pa ostaja pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega napredka. Zato je v skupini Fraport trajnostni razvoj ena ključnih strateških usmeritev.
Fraport Slovenija deluje v skladu s trajnostnimi zavezami lastnika in jih prilagaja specifičnim razmeram v svojem okolju. Že od leta 2013 so vključeni v mednarodno akreditacijsko shemo Airport Carbon Accreditation, v okviru katere so ogljični odtis letališča do danes zmanjšali za približno 40 odstotkov. Ključni ukrepi so bili ukinitev kurilnega olja, prehod na zemeljski plin ter načrtno zmanjševanje emisij v vseh procesih.
Leta 2023 so pripravili strategijo razogljičenja, energetsko strategijo in splošno okoljsko strategijo, ki določajo jasne cilje in ukrepe za prihodnost. Glavni cilj ostaja: do leta 2045 postati brezogljično letališče. Pri tem Fraport Slovenija deluje proaktivno in zavezano k izboljšanju okolja, v katerem sobiva in deluje.
Fraport Slovenija trenutno elektrificira skoraj 40 odstotkov svojega voznega parka – 68 od skupno 177 vozil že poganja elektrika. Do leta 2045 načrtujejo popolno elektrifikacijo, z izjemo vozil, kjer električne alternative ne bodo dostopne. Kot del evropskega razpisa za alternativna goriva v prometu so uspešno pridobili 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev. Do konca leta 2026 bodo izvedli obsežno naložbo v višini 2,34 milijona evrov v ključno infrastrukturo za podporo elektrifikaciji in razogljičenju storitev zemeljske oskrbe letališča.
Evropska uredba ReFuelEU Aviation določa postopno obvezno vključevanje trajnostnih letalskih goriv na letališčih EU, kar bo vplivalo tudi na delovanje ljubljanskega letališča.
Zeleni prehod podpirajo tudi s sistematičnim zmanjševanjem porabe energentov ter povečevanjem deleža energije iz obnovljivih virov. Elektriko izključno iz obnovljivih virov kupujejo že od leta 2013, leta 2023 pa so skupaj s partnerjem Resalta postavili drugo sončno elektrarno, ki proizvede 1088 MWh elektrike na leto. Skupaj obe sončni elektrarni pokrivata več kot petino potreb letališča.
Do leta 2035 načrtujejo 14-odstotno zmanjšanje porabe energentov (glede na leto 2021). Ključne naložbe so bile centralna energetska postaja, dve toplotni črpalki, zamenjava svetlobno-navigacijskega sistema na vzletno-pristajalni stezi ter energetske obnove objektov.
V prihodnjih letih bodo investirali več kot 5 milijonov evrov v nadaljnjo energetsko sanacijo letaliških objektov, novo transformatorsko postajo, LED razsvetljavo, posodobitve toplotnih postaj ter infrastrukturo za elektrifikacijo voznega parka. Vse to pomembno prispeva k zmanjšanju primarne porabe energije in ogljičnega odtisa letališča.
Čeprav Fraport Slovenija neposredno ne odloča o uporabi trajnostnih letalskih goriv (SAF), saj je to v pristojnosti letalskih družb, kljub temu aktivno spremlja razvoj trajnostnega letalstva in sodeluje z deležniki v industriji. Evropska uredba ReFuelEU Aviation določa postopno obvezno vključevanje SAF v gorivo na letališčih EU, kar bo vplivalo tudi na delovanje ljubljanskega letališča. Fraport Slovenija se zavezuje k podpori tem praksam in bo v okviru zakonodaje sodeloval pri uvajanju ukrepov za zmanjšanje ogljičnega odtisa letalstva.
Skupina MOL: Prehod v trajnostno energetsko prihodnost
Skupina MOL je leta 2024 posodobila trajnostno strategijo in si zastavila ambicioznejše cilje na področju razogljičenja. Ključno leto naložb zaznamuje zagon 10-megavatne tovarne zelenega vodika v Százhalombatti, največje v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja 1.600 ton zelenega vodika letno bo emisije CO₂ v rafineriji zmanjšala za 25 tisoč ton, kar je primerljivo z umikom 5.500 avtomobilov s cest.
Tovarna zelenega vodika v Százhalombatti je največja v srednji in vzhodni Evropi. Letno bodo proizvedli 1.600 ton zelenega vodika. Foto: Mark Kiss
MOL nadaljuje razvoj trajnostne proizvodnje goriv z uvajanjem soprocesiranja biogoriv, povečevanjem deleža obnovljivih virov ter raziskovanjem možnosti uporabe odpadkov v proizvodnih procesih. Ob tem širijo tudi lastno proizvodnjo zelene električne energije in so odprli 1,3 milijarde evrov vreden poliolni kompleks.
V Skupini MOL verjamejo, da bi lahko zeleni vodik postal eno ključnih goriv prihodnosti. Ker danes še ni jasno, kateri energent bo dolgoročno prevladal v mobilnosti, vlagajo v razvoj različnih tehnologij, v vodiku pa vidijo velik potencial zaradi njegove vsestranskosti in uporabnosti v celotni vrednostni verigi. Trenutno vodik proizvajajo iz zemeljskega plina s parnim reformiranjem metana, predvsem za potrebe razžveplanja goriv, kar je ključno za zagotavljanje njihove kakovosti. Z odprtjem tovarne zelenega vodika septembra lani so naredili pomemben korak tudi k razvoju vodikove mobilnosti v širši regiji.
Odprtje tovarne zelenega vodika je pomemben korak k razvoju vodikove mobilnosti v regiji.
V MOL Slovenija okoljski vpliv prodaje goriv zmanjšujejo s kombinacijo tehnoloških izboljšav, razvojem naprednih goriv in lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Sestava goriv se je v skladu z evropskimi predpisi postopoma spreminjala – danes komercialna goriva vsebujejo 6 do 8 različnih komponent, vključno z biogorivi iz trajnostnih virov.
Ključni rezultat teh sprememb je EVO gorivo, razvito z mislijo na trajnost, ki od leta 2021 vključuje aditive za zmanjšanje emisij, ohranjanje čistoče motorja, boljšo mazljivost, stabilnost in manjše trenje.
MOL v Sloveniji aktivno vlaga tudi v obnovljive vire energije – sončne elektrarne imajo nameščene na petih bencinskih servisih, polnilno infrastrukturo za električna vozila pa sestavlja 44 polnilnih mest, večinoma ob avtocestah. Na voljo so tako ultra hitre polnilnice (do 350 kW) kot klasične z močjo 50 kW.
V MOL Slovenija že nekaj let zaznavajo povpraševanje po alternativnih gorivih, na katerega se odzivajo s prilagojeno ponudbo. Na številnih MOL in INA servisih je na voljo LPG, za električna vozila pa trenutno 44 polnilnih mest z dvema priključkoma na lokacijo. Kljub temu ugotavljajo, da prehod na alternativna goriva v Sloveniji poteka počasneje od pričakovanj. Povpraševanje po LPG-ju upada, medtem ko interesa za biodizel praktično ni.
Pri razvoju trajnostnih goriv se MOL povezuje z neodvisnim laboratorijem DTC v Avstriji ter avtomobilskimi proizvajalci, kot je Audi. Na ta način zagotovijo, da razvoj njihovih goriv prinaša konkretne koristi – tako za uporabnike kot za okolje.
Shell: Globalni prehod k čistejši energiji in trajnostnemu transportu
Shellova strategija temelji na cilju – postati energetska družba z neto ničelnimi emisijami do leta 2050, zato je družba v obdobju 2023–2025 predvidela 10 do 15 milijard USD vlaganj v nizkoogljične rešitve – leta 2023 so vložili že 5,6 milijard USD.
Shell aktivno razvija električno mobilnost, z več kot 70 tisoč električnimi polnilnicami po svetu, do leta 2030 jih načrtuje 200 tisoč. V naprednejših evropskih in drugih državah namesto klasičnih bencinskih servisov gradi centre mobilnosti – največji v Shenzhenu (Kitajska) vključuje 258 hitrih polnilnih mest. Slovenija zaradi svoje majhnosti in še nerazvite infrastrukture na tem področju trenutno ni med prioritetnimi trgi, kar pa ne izključuje možnosti prihodnjega vstopa, ko bo trg ustrezno zrel, pravijo v Shellu.
V Evropski uniji danes več kot 99 odstotkov tovornjakov še vedno poganja dizel, a zaostrene okoljske zahteve spodbujajo prehod na alternativna goriva. Kot vmesna rešitev za razogljičenje tovornega prometa se uveljavlja utekočinjen plin (LNG), še učinkovitejša pa je njegova trajnostna različica – utekočinjen bioplin (Bio-LNG), pridobljen iz organskih odpadkov. Ta bi lahko imel pomembno vlogo vsaj do leta 2035, ko naj bi elektrifikacija v tovornem prometu postala bolj razširjena.
Vodik ima potencial v tovornem, komercialnem, ladijskem in letalskem prometu.
Med prehodnimi rešitvami je tudi hidrogenirano rastlinsko olje (HVO), ki ga je mogoče uporabiti v obstoječih dizelskih vozilih brez večjih prilagoditev. Omogoča do 80-odstotno zmanjšanje emisij CO₂, kar je pomembna prednost, saj ne zahteva visokih začetnih vlaganj, kot jih nakup električnih tovornjakov.
Pomemben potencial ima tudi vodik, ki bo v osebnem prometu verjetno ostal omejen, a bi lahko postal pomembnejši v tovornem in komercialnem prometu, pa tudi v ladijskem prometu, industriji in letalstvu. Shell se na tem področju trenutno najbolj osredotoča na razvoj trajnostnih letalskih goriv (SAF), pridobljenih iz bioodpadkov, ki imajo ključno vlogo pri razogljičenju letalskega sektorja.
V Sloveniji je Shell trenutno prisoten s klasičnimi bencinskimi servisi in avtomatskimi črpalkami za dizel. Tako kot ostali distributerji upošteva obvezne deleže biokomponent v gorivih, vendar večjih projektov trajnostne mobilnosti še ni uvedel – predvsem zaradi majhnosti trga in osredotočenosti na večje, naprednejše države, kjer je okoljski doprinos večji.