Shrani za kasnejše branje.
Povečanje cen energije in motnje v oskrbi so dodatno zapletle delovanje dobavnih verig. V hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je ključno zajemanje in obravnava informacij ter hiter odziv.
Darja Kocbek
Gorenjska podjetja v dobavnih verigah, katerih del so, v letu 2025 v glavnem pričakujejo podobne izzive, s katerimi so se soočala v letošnjem letu. Za Iskraemeco so bile največje letošnje težave na področju dobavnih verig povezane z nepredvidljivim makroekonomskim okoljem. Za SIJ Acroni, največjo družbo Skupine SIJ, so bili glavni izzivi povečani stroški, zapletenost regulativnega okolja ter geopolitične napetosti. Volatilnost cen, kot posledico geopolitične nestabilnosti ali naglih sprememb v ponudbi in povpraševanju, izpostavljajo v Polycomu. V Domelu so se letos soočali z logističnimi izzivi, predvsem zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki je podaljšala transportne poti in povečala stroške transporta.
V M SORA za leto 2025 ne pričakujejo večjih sprememb, bodo pa dobave gotovo odvisne od razsežnosti gospodarske krize in stabilnosti poslovanja njihovih partnerjev, dobaviteljev. Za Skupino LOTRIČ Metrology letošnje leto ni prineslo večjih izzivov na področju dobavnih verig, vendar opažajo dolgoročne trende, ki vplivajo na konkurenčnost.
Nestabilnost je otežila načrtovanje in izvajanje projektov Iskraemeca
Ko govorimo o dobavnih verigah, so po besedah vodje strateškega marketinga v Iskraemecu Smilje Dolgan Paternoster glavni izzivi vključevali geopolitične spremembe oziroma nestabilnost na svetovni ravni, ki je povzročala motnje v dobavah ključnih surovin in komponent, kar je otežilo načrtovanje in izvajanje projektov. Pomanjkanje jasnih usmeritev, zlasti glede energetskih politik in zelenega prehoda, je vplivalo na usklajevanje z dobavitelji in prilagoditev proizvodnih procesov. Povečanje cen energije in motnje v oskrbi so dodatno zapletle delovanje dobavnih verig ter povzročile rast stroškov.
V Iskraemecu so uvedli scenarije za zmanjševanje tveganj, s pomočjo katerih sprosti prepoznavajo in obvladujejo tveganja v dobavni verigi.
Foto: Arhiv Iskraemeco
Te izzive so po njenih besedah reševali z okrepljenim sodelovanjem z dobavitelji, optimizacijo notranjih procesov in večjim poudarkom na trajnostnih rešitvah. V letu 2025 v Iskraemecu pričakujejo večjo stabilnost, vendar bo prilagodljivost še naprej ključnega pomena.
»Geopolitične razmere vplivajo na spremembe v dobavnih verigah, vendar smo v Iskraemecu uspešno prilagodili naše procese z več strateškimi ukrepi. Z uvedbo scenarijev za zmanjševanje tveganj (risk mitigation) sproti prepoznavamo in obvladujemo tveganja v dobavni verigi. Za ključne komponente smo vzpostavili več dobavnih virov, kar zmanjšuje odvisnost od posameznega dobavitelja ali regije (Dual sourcing strategija). Naši partnerji omogočajo izbiro proizvodnih obratov na različnih lokacijah, kar nam pomaga obiti motnje v določenih regijah,« našteva Smilja Dolgan Paternoster.
Dobavni roki so se podaljšali za do dva tedna
V podjetju po njenih besedah aktivno spremljajo razmere v transportnih poteh in optimizirajo logistične procese, ki omogočajo zmanjšanje zamud in ohranjanje trdnih poslovnih odnosov. Kljub tem ukrepom so se v nekaterih primerih dobavni roki podaljšali za do dva tedna, predvsem zaradi napetosti na območju Rdečega morja. »Naš cilj za naprej pa ostaja enak: s proaktivnimi ukrepi in stalnimi izboljšavami zagotoviti nemoteno poslovanje tudi v negotovih razmerah ter ohraniti visoko raven storitev za naše stranke,« zagotavlja Smilja Dolgan Paternoster.
Najpomembnejše dobavne verige za Iskraemeco vključujejo ključne komponente in surovine, ki jih uporabljajo pri razvoju in proizvodnji izdelkov. Mednje sodijo elektronske komponente, kot so mikrokontrolerji, komunikacijski moduli in senzorji, ki predstavljajo osnovo za rešitve na področju merjenja in upravljanja energije. Prav tako so pomembne dobavne verige za mehanske dele, kot sta plastični in kovinski ohišji, ter materiali za pakiranje in končno montažo izdelkov.
Pomembne spremembe v dobavnih verigah postopoma prinašata tudi zeleni prehod in digitalizacija. Se pa vpliv zelenega prehoda že močno čuti pri stroških operacij, investicijskih ciklih in drugih posledičnih izdatkih. »V Iskraemecu smo se že pred leti zavedali pomembnosti trajnostnega delovanja, zato smo začeli uvajati različne aktivnosti za zmanjšanje ogljičnega odtisa in optimizacijo procesov v celotni dobavni verigi,« je spomnila Smilja Dolgan Paternoster.
Med ključnimi ukrepi, ki jih izvajajo, so skrajševanje nabavnih poti in zmanjševanje uporabe transportov z visokimi emisijami, kot so letalski prevozi, ter združevanje pošiljk in prehod na vračljivo, standardizirano embalažo. Poleg tega spremljajo in optimizirajo CO₂ izpuste prevoznikov, kar jim omogoča zmanjševanje emisij v celotnem logističnem procesu. Za izdelke poskušajo uporabljati čim več recikliranih materialov ter zmanjšati število različic in komponent.
»Digitalizacija ima pri tem ključno vlogo, saj nam omogoča natančnejše spremljanje in upravljanje dobavnih verig. Pametne rešitve, ki jih uvajamo, vključujejo optimizacijo porabe energentov, spremljanje logističnih tokov in uporabo tehnologij za zmanjševanje izpustov,« razlaga Smilja Dolgan Paternoster. Na ta način so v Iskraemecu po njenih besedah že danes pripravljeni na zahteve zelenega prehoda in digitalizacije ter lahko zagotovijo nemoteno delovanje dobavnih verig ob hkratnem zmanjšanju vpliva na okolje.
Geopolitične napetosti bodo eden od izzivov za SIJ Acroni v letu 2025
Višji stroški prevozov, podaljšani dobavni roki in strožji okoljski predpisi so v letošnjem letu vplivali na poslovanje družbe SIJ Acroni. Prehod na brezemisijske tovornjake, tehnološki napredek v transportu ter motnje v pomorskem prevozu so povzročili višje operativne stroške in podaljšane čakalne dobe. »Za leto 2025 pričakujemo nadaljnje izzive, predvsem zaradi rastočih okoljskih predpisov, pomanjkanja infrastrukture in geopolitičnih napetosti, kar bo zahtevalo nadaljnje vlaganje v optimizacijo dobavnih verig za zagotavljanje zanesljivosti,« pravijo v Skupini SIJ.
V prvih treh četrtletjih 2024 je bila vrednost uvoza blaga gorenjske regije višja za 6 %, uvoza pa za 3 % v primerjavi z enakim obdobjem 2023. Izvoz podjetij s sedežem v gorenjski regiji je v prvih treh četrtletjih 2024 predstavljal 5,9 % celotnega izvoza Slovenije, uvoz pa 4,1 % celotnega uvoza Slovenije. V gorenjski regiji je bilo v letu 2023 registriranih dobrih 2.130 izvoznikov in slabih 4.780 uvoznikov.
Pripravila Analitika GZS
Geopolitične razmere po njihovih besedah močno vplivajo na oskrbo s surovinami in transport. Skupina SIJ spremlja globalne spremembe, predvsem na kitajskem in evropskem trgu, ter prilagaja oskrbovalne scenarije z diverzifikacijo skladišč, uvajanjem nadomestnih materialov in novih dobaviteljev ter povečevanjem oskrbe iz lastnih virov. »Najpomembnejše dobavne verige za SIJ Acroni vključujejo oskrbo s strateškimi surovinami, legure, jekleni odpadek in druge ključne materiale, potrebne za proizvodnjo jekla. Zanesljivi logistični partnerji in analitična orodja omogočajo optimizacijo transportnih poti in prilagoditev oskrbe, kar zagotavlja večjo prožnost in kontinuiteto proizvodnje,« pojasnjujejo v Skupini SIJ.
_izbor.jpg)
V SIJ Acroni ocenjujejo, da bodo v 2025 nadaljnje izzive predstavljali predvsem rastoči okoljski predpisi, pomanjkanje infrastrukture in geopolitične napetosti.
Foto: Arhiv Skupine SIJ
Zeleni prehod in digitalizacija po njihovih pojasnilih vplivata na dobavne verige SIJ Acroni. Osredotočeni so na trajnostno izbiro dobaviteljev, zmanjšanje emisij in optimizacijo transportnih poti, kar prispeva k nižjemu ogljičnemu odtisu. Digitalizacija omogoča boljšo sledljivost in optimizacijo procesov, kar povečuje učinkovitost in prožnost dobavnih verig.
Tudi omejeni viri lahko vodijo v težave s preskrbo
Volatilnost cen Polycomu povzroča negotovost in težave pri načrtovanju optimalnih nabavnih strategij. Pri nekaterih surovinah so naravni viri omejeni in morebitno povečano povpraševanje po teh surovinah lahko vodi v težave s preskrbo ter posledično do povečanja cen in negotovosti.
Povprečna bruto plača za obdobje je bila v prvih osmih mesecih 2024 v gorenjski regiji nominalno višja za 6,2 % v primerjavi z enakim obdobjem 2023 (v Sloveniji za 6,5 %). Tako beleži šesto najvišjo rast med statističnimi regijami. Povprečna bruto plača je v gorenjski regiji v prvih osmih mesecih 2024 znašala 2.286 EUR. Po višini se je umeščala na tretje mesto med 12. statističnimi regijami ter je bila za 2,1 % nižja od slovenskega povprečja.
Pripravila Analitika GZS
Glavno vprašanje je, kako dolgoročno ohraniti konkurenčnost in se čim bolje prilagajati spremembam na trgu. »Želimo namreč zmanjšati odvisnost in tveganja ter hkrati povečati odpornost dobavnih verig. Možnih rešitev je več. Med njimi so: več nabavnih virov za strateške materiale (dual sourcing), diverzifikacija dobaviteljev, regionalizacija in insourcing določenih storitev, poudarek na razvoju partnerskih odnosov in sklepanje dolgoročnih strateških partnerstev z dobavitelji,« naštevajo v Polycomu.
Pri nabavi surovin po njihovih besedah postaja vedno pomembnejša trajnostna naravnanost. Izzivi, povezani s trajnostjo, vključujejo vse tri vidike ESG, med drugim omejene vire, onesnaževanje, podnebne spremembe in odgovornost do zaposlenih, lokalnih skupnosti. »Zahteve po trajnostnih praksah se pomikajo po celotni nabavni verigi, od kupcev prek nas do naših dobaviteljev in njihovih poddobaviteljev. S tem pa se povečuje kompleksnost nabavnih procesov. In tu nas čaka še veliko dela. Podobno se odražajo regulativne spremembe zlasti glede okoljskih standardov, davkov, carin in izvoznih in uvoznih omejitev,« razlagajo v Polycomu.
Nove tehnologije igrajo tudi v nabavnih procesih pomembno vlogo
Nove tehnologije po njihovih besedah igrajo tudi v nabavnih procesih pomembno vlogo, saj izboljšujejo učinkovitost dobavnih verig in poti, omogočajo večjo transparentnost in sledljivost materialom skozi celotno dobavno verigo, omogočajo zagotavljanje avtentičnosti in skladnosti. Ključne napredne tehnologije, ki že obvladujejo in bodo v prihodnje še bolj obvladovale dobavne verige, so podatkovne platforme v oblaku, različna analitična orodja in mednarodne baze, robotika, umetna inteligenca.
V Polycomu poudarjajo, da pri nabavi surovin postaja čedalje bolj pomembna trajnostna naravnanost, saj se zahteve po trajnostnih praksah pomikajo po celotni nabavni verigi.
Foto: arhiv Polycom
V Polycomu predelujejo plastične granulate. Letno predelajo okrog 3.000 ton različnih tipov granulatov in pri tem sodelujejo z velikimi mednarodnimi korporacijami, kot so Celanese, BASF, DuPont.
Konkurenčnost dobavnih verig ima na uspešnost Domela velik vpliv
Da so se v Domelu na izzive na področju dobavnih verig letos lahko pravočasno odzvali, prilagodili potrebe dobaviteljem in zmanjšali izpostavljenost tveganjem, je bil ključen hiter pretok informacij znotraj podjetja, še posebej med prodajo in nabavo. »Na našo uspešnost ima konkurenčnost dobavnih verig velik vpliv, zato je vpliv visokih cen energije v Evropi posredno zelo vplival na poslabšano konkurenčnost in krepitev uvoza iz Azije. V letu 2025 pričakujemo podobne izzive kot v letu 2024. Spremljamo dogajanja v ZDA po menjavi predsednika in upamo na izboljšanje makroekonomske situacije v Evropi. Aktivno iščemo rešitve, ki bi pozitivno vplivale na naše poslovanje,« pravi mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela.
V podjetju po njegovih besedah že dlje časa izvajajo politiko lokalne oskrbe »Local2Local«, kar se je med krizami izkazalo za ključno. Kljub temu ostajajo pri nekaterih materialih odvisni od azijskih dobaviteljev, zato iščejo načine za zmanjšanje te izpostavljenosti, kot je vzpostavitev dodatnih zalog znotraj Evrope prek partnerjev. »V hitro spreminjajočih se geopolitičnih razmerah je ključno zajemanje in obravnava ključnih informacij ter hiter odziv. Imamo vzpostavljene ekipe in poročanja za redno izmenjavo informacij, kar nam omogoča pripravljenost in odzivnost na prekinitve v dobavnih verigah, povečanje stroškov, spremembe naročil in zakonodaje,« razlaga Matjaž Čemažar.
»Domel v več nišah ostaja edino podjetje s proizvodnjo v Evropi, kar je z vidika vplivov transporta na okolje pozitivno,« pravi predsednik uprave Matjaž Čemažar.
Foto: arhiv Domel
Domel po njegovih besedah aktivno naslavlja izzive zelenega prehoda in digitalizacije v dobavnih verigah. Vzpostavili so trajnostni tim, ki se osredotoča na ta področja. V podjetju trenutno izvajajo analize in zbirajo podatke o okoljskem vplivu svojih izdelkov. Dobaviteljem posredujejo vprašalnike o vplivih na izpuste toplogrednih plinov in stalno zbirajo informacije o novih, okolju prijaznih materialih, ki jih želijo vključiti v svojo proizvodnjo.
»Trend vračanja določenih industrij iz Azije nazaj v Evropo je energetska kriza ustavila, saj se je konkurenčnost našega okolja poslabšala. Domel v več nišah ostaja edino podjetje s proizvodnjo v Evropi, kar je z vidika vplivov transporta na okolje pozitivno in pričakujemo, da bo z ustreznim vrednotenjem okoljskih vplivov to dodaten argument za obstoj,« pravi Matjaž Čemažar.
Digitalizacijo v Domelu po njegovi razlagi razumejo kot priložnost za izboljšanje produktivnosti, zato razvijajo nova orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci in jim že danes pomagajo pri načrtovanju in razporejanju proizvodnje, dodatne potenciale pa vidijo tako na poslovnih kakor tudi proizvodnih procesih.
»Domel je razvojno usmerjen proizvajalec elektromotorjev, zato so za nas ključne dobavne verige, vezane na osnovne gradnike elektromotorja, to so elektro pločevina, baker, trajni magneti redkih zemelj, polprevodniki in granulati umetnih materialov. Vsaka blagovna skupina ima svoje značilnosti, pri čemer izstopajo magneti redkih zemelj, ki so dostopni izključno na Kitajskem in so vse tehnologije zelenega prehoda v popolni odvisnosti od Kitajske,« pojasnjuje Matjaž Čemažar.
Za Domel je po njegovih besedah ključnega pomena, da spremljajo dobavitelje, zlasti v trenutnih časih, ko se številna podjetja soočajo s pomanjkanjem naročil in likvidnostnimi težavami. Prav tako je pomembno, da imajo pregled nad logističnimi razmerami, saj so se v zadnjih letih soočili z izzivi, kot so zaprta pristanišča, ladja, ki je obtičala v Sueškem prekopu, in vojna na Bližnjem vzhodu, ki je podaljšala ladijske poti.«
»Nenehno spremljanje trga iz različnih perspektiv je nujno, da ostanemo odzivni in agilni ter se lahko pravočasno prilagodimo spremembam. Pomemben je vsak dejavnik v dobavni verigi, s posebnim poudarkom na komunikaciji med oddelki, saj le tako lahko učinkovito delujemo v tem nestanovitnem okolju,« pravi Matjaž Čemažar.
V M SORA zaradi izzivov na področju dobavnih verig niso imeli večjih težav
V M SORA po besedah direktorja dr. Aleša Ugovška zaradi izzivov na področju dobavnih verig letos niso imeli večjih težav. Bilo je nekaj zamud, ki pa so jih uspešno rešili. »Z našim obsegom števila produktov, ki jih izdelamo, smo v globalnem smislu še vedno zelo majhni in nišni, količine, s katerimi upravljamo, so s tega gledišča majhne. Prav tako v naših produktih ni strateško pomembnih materialov, na katere bi geopolitične razmere trenutno vplivale,« pojasnjuje. Glavnina materialov prihaja iz Evropske unije, v osnovi gre predvsem za les, steklo, kovino in nekaj polimernih materialov, ki predstavljajo manjši delež. »V oknih so glavni trije materiali les, ki ga dobimo v Sloveniji, steklo, za katerega imamo slovenskega dobavitelja, ki ima nemškega lastnika, in okovje, ki ga prav tako dobimo iz Nemčije,« pravi Aleš Ugovšek.
Zeleni prehod in digitalizacija vplivata na preoblikovanje dobavnih verig LOTRIČ Metrology
V Skupini LOTRIČ Metrology bo v letu 2025 pozornost usmerjena predvsem v dodatno optimizacijo notranjih procesov, razvoj kadrov in povečanje prožnosti poslovanja. »Na ta način bomo ostali konkurenčni in zagotavljali visoko raven storitev,« pojasnjuje generalna direktorica Maja Brelih Lotrič.
Zeleni prehod in digitalizacija po njenih besedah močno vplivata na preoblikovanje dobavnih verig skupine LOTRIČ Metrology. Digitalizacija jim je v zadnjih 14 letih omogočila dosego 62 odstotkov optimizacije notranjih procesov, kar povečuje učinkovitost in konkurenčnost na trgu. Ta napredek omogoča boljše upravljanje dobavnih verig, večjo sledljivost in hitrejšo prilagoditev spremembam.
V LOTRIČ Metrology so z digitalizacijo po besedah direktorice Maje Brelih Lotrič optimizirali 62 % notranjih procesov, kar pomeni večjo učinkovitost in konkurenčnost na trgu.
Foto: arhiv LOTRIČ Metrology
Hkrati zeleni prehod spodbuja izbiro trajnostnih dobaviteljev in zmanjšanje ogljičnega odtisa v logističnih procesih. »Z rednim sodelovanjem na kongresih, sejmih in strokovnih dogodkih doma in v tujini spremljamo novosti, gradimo partnerstva in razvijamo inovativne rešitve, ki podpirajo trajnost in učinkovitost dobavnih verig. Na ta način se prilagajamo trendom in zagotavljamo kakovostne storitve ter produkte,« razlaga Maja Brelih Lotrič.
Za Skupino LOTRIČ Metrology so po njenih besedah ključne dobavne verige, povezane z zagotavljanjem kakovostnih storitev ter dobavo merilnih instrumentov in komponent za razvoj lastnih rešitev, kot so sistemi TRAMES. Poslovanje skupine je razpršeno med področji industrije, farmacije, medicine in mobilnosti.