Shrani za kasnejše branje.
Obalno-kraška regija je v zadnjih letih po vlaganjih v znanje krepko zaostala za ostalimi, zato je pomembno, da je v smernicah za razvoj do 2050 znanje opredeljeno kot panoga z zelo veliko perspektivo
Darja Kocbek
V smernicah za razvoj Obalno-kraške regije do leta 2050 je znanje ena od dveh panog z zelo veliko perspektivo. Na Univerzi na Primorskem pravijo, da je znanje bistveno za zagotavljanje napredka, delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, konkurenčnost in posledično standard prebivalcev. Znanje ima, je in bo imelo vselej visoko perspektivo in je ključno za razvoj in blagostanje katerega koli okolja. To še toliko bolj velja za Obalno-kraško regijo, ki je v zadnjih letih krepko zaostala po vlaganjih v znanje in razvoju za ostalimi, še najbolj pa za osrednjeslovensko regijo. »Želimo si le, da ne bi tudi ta program – kot že mnogi pred njim – ostal le na papirju,« pravi dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper), ki je edini javni raziskovalni zavod na Primorskem in edini s sedežem zunaj Ljubljane.
Vizija razvoja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper temelji na interdisciplinarnosti, pravi direktor dr. Rado Pišot. Foto: Črt Piksi
»Analiza v osnutku strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026-2050 je pokazala, da sta za slovensko Istro namenjena le 2 odstotka celotnih izdatkov za raziskave in razvoj v Sloveniji. Nizko financiranje raziskav in razvoja je še toliko bolj pereče ob zavedanju, da so v slovenski Istri sedeži dveh univerz in enega raziskovalnega inštituta, kar pa sicer kaže na velik pomen znanja v regiji. To pa je povezano tudi z zgodovinskim razvojem območja v zadnjem stoletju, ko je Koper gostil številna podjetja z močnimi raziskovalnimi oddelki in se tehnična dediščina še sedaj ohranja v zavesti regije,« pojasnjujejo na Univerzi na Primorskem.
Pomen raziskovanja in razvoja je po njihovih besedah viden tudi v širšem okolju – slovenska Istra namreč meji na italijansko regijo z največjim deležem raziskovalcev v Italiji. Univerza na Primorskem že sodeluje s številnimi raziskovalnimi organizacijami, tudi iz čezmejnega okolja. Sodelovala je tudi v snovanju smernic za razvoj Obalno-kraške regije in verjame, da so cilji uresničljivi.
Doseganje znanstvene odličnosti ni dovolj
»Na ZRS Koper se zavedamo, da ni dovolj le doseganje znanstvene odličnosti in zapiranje znanosti v laboratorije, kabinete in knjižnice, pač pa je ključ v povezovanju na regionalni, nacionalni, čezmejni in mednarodni ravni. Vizija našega razvoja, ki temelji na interdisciplinarnosti, vključuje sodelovanje z akterji v širšem okolju pri uresničevanju koncepta Stičišča modrosti Mediterana. Ravno priložnosti, ki nam jih nudi Sredozemlje, so namreč tista naša posebnost in prednost, na katero velja staviti. Resno jemljemo poslanstvo komunikacije znanosti v javnosti, vzpostavili smo pisarno za prenos znanja in razvijamo partnerstvo z gospodarstvom. Skupaj z ostalimi odgovornimi v regiji snujemo tudi nujno potreben tehnološki park. Žal vse skupaj poteka prepočasi, želeli bi si hitrejših in konkretnejših, smelih korakov in sprememb, ki bi obrodile otipljive rezultate,« pravi Rado Pišot.
Na ZRS Koper se po njegovih besedah zavedajo tudi pomena razvoja raziskovalne infrastrukture, ki jim lahko zagotovi nadaljnji razvoj in preboj. Na Plavjah pri Kopru tako gradijo sodoben center odličnosti za raziskovanje in proučevanje mediteranskih kultur, obenem tudi intenzivno pripravljajo potrebno dokumentacijo za obnovo Palače De Belli v Kopru, kjer naj bi bil v prihodnje upravni del vodstva in inštitutov ZRS Koper.
»Ob tem gre še poudariti, da je za nadaljnji razvoj bistvenega pomena, da iz širšega evropskega prostora in mednarodnega okolja pritegnemo vrhunske mlade strokovnjake iz tujine, ki bodo s svojim znanjem in perspektivami prispevali k nadaljnji rasti. Spodbujati moramo drzno miselnost, zunaj običajnih okvirov, ki bo prinesla nove ideje in preboje,« razlaga Rado Pišot.
Velika prednost ZRS Koper je po njegovi oceni zelo interdisciplinarno delovanje. Danes ima namreč deset inštitutov in enajst infrastrukturnih enot (trije laboratoriji, šest centrov za aplikativne raziskave, knjižnica in založba), v katerih deluje čez 160 zaposlenih. Ponosni so tudi na dejstvo, da se povečuje število mladih raziskovalcev ter da je struktura zaposlenih tudi spolno zelo uravnotežena. V zadnjih letih so ustanovili nekaj novih raziskovalnih jeder (Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo, Inštitut za vedenjsko ekonomijo), ter enot za prenos znanja. Pred kratkim so ustanovili Jadranski laboratorij za digitalno humanistiko in inovativno raziskovanje kulturne dediščine (ALDHI) in Laboratorij za jezikovne in družbene inovacije (LangLab) ZRS Koper, ki sta odgovor na izzive okolja in apel po posebnem preučevanju tega prostora, širše regije in Evrope pri poglabljanju jezikovne sestavljenosti, družbene opredeljenosti in prepletenosti jezikov in kultur, ki te prostore zaznamujejo, razlaga Rado Pišot.
Znanje ustvarjajo z raziskovanjem in predajajo s poučevanjem
Na Univerzi na Primorskem o svoji vlogi pri uresničevanju teh ciljev pravijo, da znanje hkrati ustvarjajo z raziskovanjem in predajajo s poučevanjem. Poleg tega so že razvili sistem mikrodokazil, s katerimi omogočajo pridobivanje znanj in veščin osebam, ki so že v delovnem procesu. »To omogoča tudi odzivanje univerze na potrebe gospodarstva in lokalnega okolja, saj so ta usposabljanja, na koncu katerih udeleženci prejmejo javno veljavno listino, zasnovana na podlagi potreb, ki jih sporočijo alumni Univerze na Primorskem in podjetja, s katerimi Univerza na Primorskem sodeluje,« pojasnjujejo.
Poleg tega Univerza na Primorskem izvaja projekte, prek katerih sodeluje z lokalnim (in širšim) gospodarstvom. Ti se osredotočajo tako na povsem aplikativne rešitve, kjer gre lahko za skupni razvoj novih znanj in patentov ali pa naročila po meri gospodarstva, kot na bolj temeljne znanosti, ki bodo svoj potencial še razvile v prihodnje. Projekti, ki jih izvaja skupaj z gospodarstvom, poleg tega omogočajo delodajalcem, da že med študijem spoznavajo študente in jih kasneje tudi zaposlijo.
”Priložnosti, ki jih nudi Sredozemlje, so tista naša posebnost in prednost, na katero velja staviti.
Diplomanti Univerze na Primorskem so tako glavni nosilci razvoja v nekaterih podjetjih v slovenski Istri, sploh na področju računalništva in informatike. Prek tako imenovane občanske znanosti Univerza na Primorskem v svoje znanstveno in raziskovalno delo vključuje tudi splošno populacijo. Skupaj z lovsko zvezo je na primer razvila aplikacijo SRNA, ki omogoča spremljanje prostoživečih živali, prek občanske znanosti je bila prav tako podana iniciativa za sprejemanje fotografij, prek katerih se ocenjuje in spremlja stanje bronastih kipov.
Univerza na Primorskem še vedno v veliki meri izobražuje kader za regulirane poklice v šolstvu in zdravstvu. Je pa tudi evropski in svetovni center za področje trajnostne gradnje, prek katerega v svet prenaša koncepte Novega evropskega Bauhausa, za kar je prejela tudi mandat Evropske komisije.
Poleg trajnostne gradnje je med osrednjimi področji, ki so zanimiva za gospodarstvo, še računalništvo in informatika, kjer diplomanti že sedaj v veliki meri delujejo v razvojnih oddelkih. Prav tako pa tudi matematika, kjer diplomanti nadaljujejo svoje kariere v bančnem in zavarovalniškem sektorju. Dodatno s kadri Univerza na Primorskem podpira turistični sektor, vse fakultete pa ponujajo tudi znanja mehkih veščin, ki so pomembna za delovanje v današnjem svetu.
Foto: Depositphotos
Pomembno je razvijati vse znanje
Na Univerzi na Primorskem verjamejo, da je pomembno razvijati vse znanje, saj se številne bolj teoretične vsebine kasneje razvijejo v aplikativne rešitve. Družba 5.0 pa predvideva tudi pomen človeka in humanističnih znanosti v sodobnem svetu. »V tujini je običajno, da univerze razvijajo temeljna znanja (TRL 1-3), inštituti se pomikajo že bolj v uporabni smeri (TRL 4-6), medtem ko podjetja produkte lansirajo na trg (TRL 7-9). Seveda pa morajo vsi subjekti sodelovati v skupnem ekosistemu, kjer se podpirajo in sodelujejo projektno oziroma tudi sistemsko,« razlagajo na Univerzi na Primorskem.
Največji izziv regije je po njihovi oceni sobivanje različnih gospodarskih panog, kjer se v današnjih časih včasih išče hitre zaslužke z minimalnim vložkom. Specifičen izziv predstavlja turistična panoga, ki je pomembna, a mora hkrati skrbeti za dolgoročni (trajnostni) razvoj. »Gospodarske dejavnosti, ki bazirajo na znanju, so pomembne dolgoročno, nekateri izumi zahtevajo čas in potrpljenje, a dolgoročno zagotavljajo stabilnost in odpornost. Podjetja, ki se tega zavedajo, že sedaj sodelujejo z univerzo in to je bistvena priložnost povezovanja tudi za prihodnje,« pravijo na Univerzi na Primorskem.
Poleg tega je univerza močno vpeta v svet in lahko povezuje raziskovalce in podjetja iz različnih območij. Tu je osrednja predvsem evropska univerza Transform4Europe, v okviru katere gradi čezmejni kampus, ki se povezuje tudi s podjetji in drugimi organizacijami, zato je sposobno nagovoriti številne izzive lokalnega okolja z znanjem iz različnih držav.
”Pomembno je razvijati vse znanje, saj se številne bolj teoretične vsebine kasneje razvijejo v aplikativne rešitve.
Slogan ZRS je ostati in se še naprej razvijati kot Stičišče modrosti Mediterana
»Visoko smo postavili letvico in to moramo vzdrževati. Da bomo lahko nudili še boljšo podporo uveljavljenim oziroma perspektivnim panogam v regiji, pa si obetamo tesnejše sodelovanje s podjetji, gospodarstvom, lokalno oblastjo ter drugimi centri znanja. Potenciala ni malo, le povezati ga še ne znamo,« pojasnjuje Rado Pišot.
Primorska gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije sta na Primorskem pomembni predvsem za zagotavljanje povezovanja znotraj sektorja in tudi med sektorji tako na lokalni kot tudi državni in mednarodni ravni. Univerza na Primorskem z njima zato sodeluje v različnih iniciativah. »Kot primer lahko izpostavimo projekt Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije (KCUI), ki ga koordinira Gospodarska zbornica Slovenije, Univerza na Primorskem pa nastopa kot partner,« pravijo na Univerzi na Primorskem.
Rado Pišot pojasnjuje, da je sodelovanje med znanstvenimi institucijami, podjetji, javnim sektorjem in družbo, kjer raziskovalno znanje prehaja v inovacije, nove storitve in trajnostni razvoj, ključno. V tem procesu lahko Primorska gospodarska zbornica igra pomembno vlogo kot povezovalna platforma med raziskovalnimi organizacijami, kot sta ZRS Koper pa tudi Univerza na Primorskem, ter regionalnim gospodarstvom, s čimer omogoča prenos znanja, razvoj skupnih inovacijskih projektov in krepitev konkurenčnosti regije.