Shrani za kasnejše branje.
Živimo v času, ko je treba znati prepoznati priložnosti, ki se ponujajo, in jih izkoristiti. Nujno je, da v Sloveniji različni deležniki na področju gospodarstva delujejo povezano, saj lahko le skupaj učinkovito nastopijo na novih trgih.
Barbara Perko; foto: Matic Grašič
Slovenija mora ostati zanesljiv in kredibilen partner v EU, odpraviti notranje ranljivosti in sredstva, ki jih imamo, aktivirati za prebojna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, poudarja predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Slovenci imamo na več področjih svoje nišne prednosti, kompetence in ideje, ki jih moramo izkoristiti tudi v času trenutnih nepredvidljivih razmer.
Svet se močno spreminja, moči merijo največje ekonomske in vojaške velesile, kar vpliva tudi na gospodarstvo. Katere izzive prinašajo trenutne geopolitične razmere EU in Sloveniji?
Ja, svet se res zelo hitro spreminja. Odnos med velikimi silami je vse bolj zaostren, vojne in nestabilnost v soseščini Evrope pa vplivajo na EU in Slovenijo večplastno. Geopolitične razmere ne omogočajo predvidljivega okvira, kar je za odprto in izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo, kjer izvoz predstavlja kar 80 % BDP, poseben izziv.
Za Evropsko unijo so ključni izzivi zagotavljanje varnosti in obrambe, zmanjšanje strateške odvisnosti od zunanjih partnerjev, odpornost gospodarstva na energetske in trgovinske šoke ter ohranjanje enotnosti ob različnih interesih držav članic. Za Slovenijo to pomeni potrebo po krepitvi lastne odpornosti, aktivnem sooblikovanju evropskih politik, uvajanje raznovrstnosti energetskih in gospodarskih povezav ter iskanju ravnovesja med varnostnimi zahtevami in trajnostnim razvojem. Kar nikakor ne bo lahko.
Če smo bili doslej zanesljiv in kompetenten dobavitelj, moramo postati inovativen in trajnosten razvojnik.
Toda velike spremembe niso le izziv, temveč tudi priložnost. V medsebojnem prepletanju geopolitičnih, tehnoloških, podnebnih in družbenih sprememb lahko najdemo možnosti za prenovo slovenskega gospodarstva in nov razvojni model. Če smo bili doslej zanesljiv in kompetenten dobavitelj, moramo postati inovativen in trajnosten razvojnik.
Mario Draghi v svojem poročilu opozarja na razkorak v produktivnosti: v zadnjih 30 letih je ZDA povečala produktivnost za 49 %, Evropa pa le za 15 %. Kitajska je v tem času zrasla kar za 700 %. Razlog je jasen – ZDA in Kitajska so vlagale v nove tehnologije, medtem ko je Evropa preveč stavila na tradicionalne industrije. Zato je danes strateška smer, ki jo Evropa in Slovenija potrebujeta, jasna: zapreti moramo inovacijsko vrzel, pospešiti razogljičenje in dvigniti konkurenčnost, zmanjšati strateške odvisnosti ter okrepiti gospodarsko varnost.
Imamo srečo in seveda dovolj pameti v slovenskem gospodarstvu, ki je tudi v teh težkih časih, ko gospodarska rast stagnira, ostalo visoko likvidno in nizko zadolženo. Tudi zato, ker imamo na voljo obsežne državne in evropske spodbude. Državljanke in državljani imamo na svojih računih slabih 29 milijard evrov prihrankov. Ključno vprašanje ni, ali imamo sredstva, temveč, ali jih znamo aktivirati za prebojna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije – posebej v biotehnologijo, čiste tehnologije, digitalne in t. i. deeptech rešitve.
Slovenija mora oblikovati široko družbeno soglasje o tem, kako bomo hitro odpravili notranje ranljivosti, razvili nove izdelke in tehnologije z lastnimi blagovnimi znamkami, razogljičili industrijske procese ter se geografsko in sektorsko diverzificirali.
Moje sporočilo je jasno: ostati moramo zanesljiv in kredibilen partner v EU, v širši mednarodni skupnosti podpirati multilateralizem in spoštovanje mednarodnega prava, doma pa z investicijami in inovacijami zajahati val velikih gospodarskih sprememb. Zdaj je čas – zdaj je zadnji čas. Upam, da se tega zavedamo.
Bi glede na vašo vpetost v mednarodne odnose in na poznavanje razmer v tem trenutku izpostavili kakšne potencialne nevarnosti, ki jih še ne moremo prepoznati na prvi pogled?
Nevarnosti, ki niso takoj vidne, so skrite ranljivosti v dobavnih verigah in odvisnost od ključnih surovin ali tehnologij. Pa tudi take, ki se pogosto pojavljajo v še manj očitnih procesih, ki so že del hibridnih vojn; kibernetski napadi, širjenje dezinformacij in manipulacija javnega mnenja. Na to so občutljivi tako politični kot gospodarski procesi.
Mislim, da predvsem podcenjujemo učinek velikih strukturnih sprememb v tradicionalnih industrijah, na primer v avtomobilski industriji, v Nemčiji že odpuščajo.
Takšni dejavniki lahko kaj hitro prerastejo v resne varnostne ali gospodarske krize. Zato je za Slovenijo in EU ključno, da razvijamo odpornost, vlagamo v zgodnje zaznavanje tveganj ter krepimo sodelovanje z mednarodnimi partnerji.
Napačno je misliti, da sta naša edina problema Trump in visoke cene energije. Zdi se mi, da mnogi mislijo, da če nekako kratkoročno premostimo sedanjo situacijo, se potem spet vrne rast. To ni tako samoumevno. Mislim, da predvsem podcenjujemo učinek velikih strukturnih sprememb v tradicionalnih industrijah, na primer v avtomobilski industriji, kjer v Nemčiji že odpuščajo. Zasnova električnega vozila je drugačna od vozila na notranje zgorevanje. To bo radikalno spreminjalo verige vrednosti, s tem pa tudi dobaviteljsko verigo, kar bo ustvarilo velik pritisk na tradicionalne dobavitelje, tudi v Sloveniji. Če bodo električna vozila sploh prihodnost.
To še dodatno podčrtuje nujnost velikih skupnih vlaganj v inovacije. Imamo nove sektorje, ki bodo pospešeno rastli. Trg brezogljičnih tehnologij naj bi do leta 2030 zrasel na 300 milijard evrov. Si bomo vzeli kos tega trga? Podobno eksponentno se povečuje trg vesoljskih tehnologij, da o umetni inteligenci ali kvantnem računalništvu niti ne govorim. To so vse področja, kjer imamo Slovenci svoje nišne prednosti, kompetence, ideje.
Kako ocenjujete vlogo EU na gospodarskem področju v trenutnih razmerah? Kakšno držo bi morala zavzeti v razmerju do ostalih velesil?
EU ima ključno vlogo kot ena največjih svetovnih gospodarskih sil. Zaenkrat smo še tretja gospodarska velesila, za ZDA in Kitajsko. V trenutnih razmerah pa se EU sooča z izzivi globalne konkurence, tehnološkega zaostajanja in energetske odvisnosti.
Odločilno je, da EU v globalnih okoliščinah deluje enotno. Profesor Mojmir Mrak ocenjuje, da ima Draghijevo poročilo dva bistvena primanjkljaja: odločitve in denar. EU bo morala premisliti o svojem odločevalskem ustroju, da bo lahko povečala agilnost pri določanju skupne evropske gospodarske politike. Hkrati pa je med Draghijevo oceno o 800 milijardah evrov dodatnih potrebnih vlaganj in realnostjo velik razkorak. Evropa ima za to dovolj rezerv, zato nujno potrebujemo to, čemur v novoreku Evropske komisije imenujemo »Savings and Investment Union«, unijo prihrankov in naložb. Za Evropo namreč velja podobno kot za Slovenijo, torej da svojih prihrankov ne uporabimo v zadostni meri za financiranje svojega razvoja.
Trgovinska vojna je sama po sebi izziv. Majhne ekonomije se lahko pri obrambi svojih interesov zanesejo le na eno: močna mednarodna trgovinska pravila. Svet brez pravil je svet kaosa. In žal smo se znašli v tem kaosu.
Da bi EU ohranila svojo moč, mora graditi na notranji enotnosti, vlagati v inovacije in trajnostni razvoj ter okrepiti strateško avtonomijo. V odnosu do drugih velesil bi morala EU zavzeti držo partnerstva tam, kjer so interesi skupni, a hkrati ostati odločna in enotna pri zaščiti svojih vrednot in interesov. Bomo zmogli? Upam, da. Moramo.
Kako ocenjujete razmere v slovenskem gospodarstvu?
Vidim nekaj pomembnih prednosti. Smo prvi po številu doktorjev znanosti na prebivalca, sedma najbolj robotizirana ekonomija na svetu po deležu robotov v industriji in deveta ekonomsko najbolj kompleksna ekonomija po indeksu Svetovnega gospodarskega foruma, ki ugotavlja sposobnost ekonomije za razvoj in proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov. Imamo dobro ekosistemsko povezanost (kar izkazuje UMAR-jevo poročilo o razvoju 2025). Že prej sem omenila rekorden obseg spodbud, velik potencial prihrankov. Zdaj potrebujemo predvsem ideje in pospešena vlaganja v inovacije.
Pomembno pri tem pa je, da država v teh negotovih okvirih, ko je eksternih šokov več kot dovolj, ravna modro in, kolikor je to mogoče, poskrbi za predvidljivost, predvsem davčnega okolja, vsaj doma. Brez velikih novih obremenitev čez noč, z več vlaganjem v oblikovanje nujno potrebnega partnerstva med državo, gospodarstvom, zaposlenimi.
Če ne bomo razumeli, da potrebujemo sedaj boljšo povezanost kot kadarkoli poprej, bomo dodatno izpostavljeni tveganjem in nevarnostim, ne da bi s svojimi nespornimi prednostmi znali uresničiti velike priložnosti, ki jih omogočajo velikanski tehnološki premiki v svetu.
Majhne ekonomije se lahko v obrambi svojih interesov zanesejo le na eno: močna mednarodna trgovinska pravila.
GZS opozarja na pomen poslovnega okolja, ki olajša podjetjem poslovanje. Kje vi vidite ključno vlogo države pri zagotavljanju spodbudnega poslovnega okolja?
Mora nam biti kristalno jasno. Zunanja nepredvidljivost samo še povečuje nujnost notranje predvidljivosti.
Ključno jamstvo za to pa je socialni dialog. V njem pa bo treba z vseh treh strani oblikovati novo razumevanje nujnosti sprememb in prilagajanja. Socialni dialog danes ne sme biti pozicijska vojna enih proti drugim, ampak mora priti v ospredje širša slika – skupni razmislek o priložnostih in nevarnostih pred nami. Modra vlada bi lahko pri tem odigrala vlogo moderatorja, v ta razmislek v večji meri integrirala ekonomsko stroko. Že Poročilo o razvoju 2025 (UMAR) in pretekla poročila UMAR o produktivnosti (vključno s priporočili) zagotavljajo pomembno izhodišče za ta dialog. Zdi se mi, da se socialni dialog vrti okoli posamičnih ukrepov, namesto da bi ta nujno potrebni prostor uporabili za načrtno oblikovanje nacionalnega soglasja. To pa nujno zahteva, da vsi partnerji razumejo položaj in trende ter vnaprej sprejmejo nujnost medsebojnega prilagajanja. Hočemo ostati družba majhnih socialnih razlik, a moramo izboljšati možnosti za socialno napredovanje. Krepiti moramo močan srednji razred, na novo umeriti ravnotežje med delom in kapitalom. Zaenkrat je naš srednji razred še zelo močan, razkorak med bogatimi in revnimi pa se povečuje.
Posebej nevaren je za to tudi predvolilni čas. Politika, ki vidi več kot le en korak naprej, mora znati pogledati onkraj kratkoročnih interesov, sicer bomo svoje dolgoročne možnosti samo še poslabševali.
Država in politika lahko pomembno pomagata gospodarstvu tudi pri odpiranju vrat na tuje trge. V svojem mandatu ste vodili več izhodnih gospodarskih delegacij. Kako vidite svojo vlogo na področju gospodarske diplomacije in kakšen pomen ima po vaši oceni gospodarska diplomacija?
Gospodarska diplomacija je zelo pomembno orodje zunanje politike. Gre za neposredno povezavo gospodarstva z mednarodnimi odnosi.
Kot predsednica lahko v okviru svojih obiskov pomembno prispevam h krepitvi našega gospodarstva, saj v mnogih državah sveta, zlasti zunaj Evrope, preko uradnih obiskov odpiram vrata slovenskemu gospodarstvu ter s tem ustvarjam pogoje za povezovanje.
Podjetja znajo sama in morajo izkoristiti priložnosti, naloga države pa je, da jim s svojo prisotnostjo, kredibilnostjo in mrežo pomaga pri hitrejšem vstopu na zahtevne trge.
Prav v času negotovih globalnih razmer je takšna podpora še pomembnejša, saj prinaša dodano vrednost tako gospodarstvu kot ugledu države.
Moj urad je vključen v pripravo novega programa za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, v proces, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z drugimi resorji in zbornicami. Geslo časa je diverzifikacija, osvajanje novih trgov. Toda novi trgi niso zgolj geografski, so tudi produktni. Ko poudarjamo potrebo po diverzifikaciji, ne mislimo na to, da Nemčija za nas ni več pomembna. Nasprotno: tudi v Nemčiji se razvijajo novi sektorji, nove verige vrednosti, ki so za nas priložnost. V tradicionalnih državah partnericah je še veliko priložnosti. Hkrati pa moramo načrtno in sistematično graditi partnerstva z novimi okolji. A ni dovolj en moj obisk z gospodarsko delegacijo, potrebna je serija stikov, ki zgradijo odnos, povežejo med seboj ne le države, ampak tudi podjetja in na gospodarstvo vezane razvojne ekosisteme. Ko odpiramo en trg, tja ne gremo na turistični obisk, ampak moramo imeti plan naslednjih treh korakov, da na koncu ustvarimo pogoje za konkreten posel.
Politika, ki vidi več kot le en korak naprej, mora znati pogledati izza kratkoročnih interesov, sicer bomo svoje dolgoročne možnosti samo še poslabševali.
Prav vsi dosedanji obiski, ki sem jih opravila skupaj z gospodarskimi delegacijami, so imeli vsaj en, če ne več rezultatov, predvsem pa ima gospodarstvo na ta način tudi podporo države, saj partnerji lahko vidijo, da če je določeno podjetje vključeno v delegacijo, s tem nosi zaupanje države.
Gospodarstvenike ste peljali tudi na trge, ki doslej niso bili v fokusu in na katerih ste prepoznali priložnosti. Kako ste prepoznali te priložnosti?
Priložnosti na trgih, ki doslej niso bili v našem fokusu, smo prepoznali z analizo potreb teh gospodarstev, njihovih razvojnih usmeritev ter s poglobljenimi političnimi in gospodarskimi stiki. Prav to je ključni namen gospodarske diplomacije, da podjetjem, ki imajo znanje, sposobnosti in interes, omogočimo dostop do trgov, kamor sama morda težje pridejo. Primeri so Mongolija, Kazahstan, Uzbekistan in Alžirija, kjer so delegacije odprle vrata našim podjetjem in jim omogočile, da se predstavijo odločevalcem na najvišji ravni. Včasih sicer naletimo pri nekaterih ekonomistih na podcenjevanje teh trgov, kar večinoma izvira iz nepoznavanja. Lep primer je sodelovanje z Mongolijo na področju gozdarstva. Da, delež gozda v tej državi je majhen, a je država tako velika, da ima gozdnih površin dvanajstkrat več kot Slovenija in program pogozdovanja z milijardo novih dreves. Tudi tu so naše priložnosti.
Danes živimo v času, ko ne moremo računati zgolj na ustaljene trge. Svet ponuja številne priložnosti, ki jih je treba znati prepoznati in izkoristiti. Zato je nujno, da v Sloveniji različni deležniki na področju gospodarstva delujemo povezano, saj lahko le skupaj učinkovito nastopimo na novih, obetavnih trgih. To ni le krepitev našega gospodarstva, ampak tudi dolgoročna naložba v ugled in prepoznavnost Slovenije v svetu. Ravnokar sem se vrnila iz ZDA in Kanade, kjer sem se srečala tudi s podjetniki slovenskih korenin. Želijo si sodelovanja s Slovenijo, izkoristimo jih kot most med dvema gospodarskima velikanoma in Slovenijo.
Ko odpiramo en trg, tja ne gremo na turistični obisk, ampak moramo imeti plan naslednjih treh korakov, da na koncu ustvarimo pogoje za konkreten posel.
Na katerih trgih in na katerih področjih še vidite neizkoriščene priložnosti za slovensko gospodarstvo?
Najprej vidim priložnosti znotraj EU. S Španijo in Portugalsko imamo odlične odnose, na Iberskem polotoku živi 60 milijonov ljudi. A z njima imamo relativno šibko trgovino, precej manjšo kot z dobrimi 20 milijoni ljudi na trgih Zahodnega Balkana. S Francijo imamo močno sodelovanje, a osredotočeno na le nekaj sektorjev. Glede na njihovo pogumno industrijsko politiko in prvovrstne politične odnose je tukaj še več priložnosti (izrazit primer so vesoljske tehnologije, obrambni sektor in letalstvo na primer). Torej, tudi v Evropi še imamo velike vrzeli, ki jih je mogoče zapolniti.
Afrika je celina prihodnosti, kjer se obeta skokovita rast prebivalstva. Zaradi svoje preteklosti in izkazanega zunanjepolitičnega poguma imamo tam široko odprta vrata tudi na trgih končnih proizvodov, infrastrukture, energije, čiščenja in upravljanja voda, pri plasiranju svojih vesoljskih tehnologij, svojih biofarmacevtskih rešitev, prehranskih tehnologij, medicine. Tudi v arabskih državah, ki še posebej veliko vlagajo v moderne tehnologije. Vesela sem, da bo z menoj na uradni obisk v Katar odšla številna gospodarska delegacija.
In to je le nekaj primerov. Na vsaki celini lahko najdemo potrebe, na katere lahko agilno slovensko gospodarstvo odgovori. Odlikujejo nas inženirska odličnost, zanesljivost, natančnost, v vse pomembnejši meri tudi inovacijska sposobnost.
V zadnjih letih del politike ustvarja vtis, da je gospodarstvo »grdi raček« v državi, ki stremi samo k dobičkom lastnikov. Pozabljamo pa, da je osnova za socialno državo uspešno gospodarstvo. Kako popraviti ugled, ki ga ima gospodarstvo v javnosti? Kaj lahko pri tem storijo politika, mediji in gospodarstvo samo?
Na to vprašanje bo odgovor moralo poiskati gospodarstvo samo. Žal obstajajo tudi lastniki in menedžment, ki upravičujejo tak sloves. Čeprav so v veliki manjšini in pride do krivičnega posploševanja, pa ne moreš pričakovati drugačnega ugleda, če nehumano obravnavaš zaposlene, kršiš njihove pravice in njihovo dostojanstvo. Ne moreš se obnašati, kot da je tvoj uspeh zasluga le tvojega kapitala in tvoje genialnosti, ne pa trdega dela vseh zaposlenih. Vem pa, da takšni primeri niso pravilo. Gospodarstvo samo bo moralo takšne primere znati označiti za nesprejemljive. Vem, da lastniki slovenskih podjetij cenijo svoje zaposlene, vedo, da se morajo za njihove talente, ideje in delo tudi sami izkazati. Z odnosom in z nagrajevanjem.
Toda: najpomembnejše se mi zdi, da se iz pozicijske bitke od ukrepa do ukrepa premaknemo k temu, da zgradimo boljše socialno partnerstvo za nujne spremembe v naši družbi. Če bo gospodarstvo znalo v to vstopati celovito in empatično, z upoštevanjem vseh družbenih potreb, ne le z enostranskim zastopanjem lastnega interesa, potem se bo tudi ugled pospešeno popravil. To je nujno, kajti tudi sama se strinjam, da je uspešno gospodarstvo prvi pogoj za socialno državo. Če bomo dvignili dodano vrednost na zaposlenega, ne bo treba povečevati obremenitev.
Včasih se zdi, da smo v Sloveniji obsodili uspeh in delo. Kaj bi morali kot družba in kot posamezniki storiti, da bi »delo« v Sloveniji spet postala vrednota?
Zelo me jezi, ja, lahko rečem pretirano demagoški odnos javnosti, da so uspešni podjetniki barabe, da so nebodigatreba, da je biti bogat dobesedno greh. Vsem moramo uspeh privoščiti, kot športnikom, med katerimi so mnogi milijonarji. In mnogi uspešni podjetniki so družbeno odgovorni, kar je meni zelo ljubo. Saj gre na bolje, a morda malce prepočasi. Veliko odgovornost pa pri tem nosijo tudi mediji, ki imajo žal še vedno, ali pa vse bolj, raje negativne zgodbe. Pozitivnih je v medijih absolutno premalo. Pa obstajajo in to zelo uspešne. Znanje in delo naših ljudi sta naš ključni naravni kapital. Slovenke in Slovenci cenimo uspešne ljudi. Cenili bodo debelino denarnice še bolj, če s svojim ravnanjem, zgledom in sporočili gospodarstveniki pokažejo, da vedo, da je njihov uspeh tudi uspeh skupnosti. Za vzgojo otroka je potrebna cela vas, pravijo. Zato bi moralo veljati, da je potrebna skupnost, da ustvarimo preboje.
Katere vrednote bi še morali okrepiti, da bi sprostili človeški potencial, kar bi državi dalo »vetra v jadra«?
Mislim, da je treba zastaviti projekt gospodarske transformacije v nacionalni projekt, podvig, če želite. Uspešni bomo le z močno podporo socialnemu partnerstvu, z veliko družbeno osredotočenostjo na priložnosti, z razvojem kulture sprememb, namesto ukoreninjene kulture nesprememb, s spodbujanjem in razvojem vsakega talenta, z novo kulturo državljanske vključenosti, z razvojem delavskega delničarstva, s previdnim reformiranjem družbenih sistemov … Kot ugotavlja Poročilo UMAR o razvoju, naši osnovnošolci nizko vrednotijo ustvarjalnost, šibki smo tudi pri domišljiji. Prav te vrednote moramo postaviti v novo središče našega nacionalnega DNK.
Odlikuje nas inženirska odličnost, zanesljivost, natančnost, v vse pomembnejši meri tudi inovacijska sposobnost.
Na 20. Vrhu slovenskega gospodarstva bosta v ospredju Manifest zavez za prihodnost Slovenije 2035 in program gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035, ki ju je GZS pripravila v sodelovanju s strokovnjaki in gospodarstveniki. Kako vidite vlogo GZS pri sodelovanju z gospodarstveniki, zlasti pri zavzemanju za temelje, ki bodo omogočili hitrejši in bolj smel razvoj našega gospodarstva, s tem pa blaginjo za vso Slovenijo?
Gospodarska zbornica Slovenije je naša največja zbornica, ki skupaj z drugimi zbornicami, panožnimi združenji in strokovnimi organizacijami tvori naš ključni gospodarski ekosistem. Hvaležna sem, da generirate nove ideje in nove pristope, da proaktivno postavljate svoj pogled gospodarske vizije države. Skupaj moramo oblikovati drugačno družbeno in politično razpoloženje, ki bo omogočilo novo razvojno partnerstvo, o katerem govorim. Znanja in energije nam (še) ni zmanjkalo. V to verjamem. Optimizem je boljši od pesimizma.
