Shrani za kasnejše branje.
Na sejmu AGRA se je letos predstavilo 18 kmetijskih in živilskih podjetij na skupnem razstavnem prostoru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v hali A in številna podjetja v okviru dnevnih menjav. Razstavni prostor so obiskali številni ugledni gostje, med njimi ministri in ministrice ter predsednica države dr. Nataša Pirc Musar.
mag. Anita Jakuš, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij; foto: GZS – ZKŽP
Letošnja država partnerica je bila Indija, s katero Slovenija povečuje sodelovanje na gospodarskem in znanstvenem področju, dodatne priložnosti pa se odpirajo tudi na področju kmetijstva in hrane.
Predsednica RS in gostje na ogledu sejma.
Sejemski prostor GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij si je ogledala tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, ki se je udeležila tudi otvoritve sejma.
V okviru sejma se je srečala s predsednikom azerbajdžanske zbornice, s katero je lani GZS podpisala sporazum o sodelovanju. Generalna direktorica GZS se je sestala tudi z ministrom dr. Aleksandrom Jevškom in predstavniki podjetij ter sodelovala na strokovnem posvetu o možnostih namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja, ki ga je organizirala Pomurska gospodarska zbornica.
Vesna Nahtigal v pogovoru s predsednikom azerbajdžanske gospodarske zbornice.
V okviru sejma so potekali številni posveti in okrogle mize, na katerih so sodelovale tudi predstavnice GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Sodelovanje med Indijo in Slovenijo odpira dodatne priložnosti na področju kmetijstva in hrane.
Pridelava v rastlinjakih – rešitev za večjo samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji
GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je pripravila na sejmu AGRA prvi zelenjadarski posvet z osrednjim sporočilom, da večjo samooskrbo lahko zagotovimo s povečanjem pridelave v rastlinjakih.
Stanje v slovenskem zelenjadarstvu je zaskrbljujoče, saj smo kot država že desetletja neto uvoznica zelenjave. Po začasnih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije je samooskrba z zelenjavo v letu 2022 znašala 38 %. Zaradi vse bolj pogostih in bolj intenzivnih vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb, se sektor sooča s številnimi izzivi.
Za večjo samooskrbo z zelenjavo so zato nujne sistemske spodbude, usmerjene v gradnjo sodobnih rastlinjakov, ki omogočajo pridelavo zelenjave v kontroliranih pogojih in skozi vse leto. Poleg vremena na razvoj zelenjadarstva vplivajo tudi sektorske politike – kmetijska, okoljska, gradbena in energetska, ter razmere na trgu.
Sadjarstvo potrebuje preboj
Na 13. Sadjarskem posvetu, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo, ki deluje v okviru GZS-ZKŽP, so predstavili stanje v slovenskem sadjarstvu in napovedi za letošnje leto. Po prvih ocenah bo letos za skoraj 10 odstotkov manjši pridelek jabolk kot v lanskem letu. Obstoj sadjarske panoge ogrožajo poleg ekstremnih vremenskih dogodkov še pojav novih škodljivcev in bolezni, naraščajoči stroški inputov, visoke cene energentov in logistike, inflacija, pomanjkanje delovne sile in nizka potrošnja svežega sadja.
Sadjarstvo se bo moralo prilagoditi posledicam vse bolj intenzivnih podnebnih sprememb.
Na okrogli mizi »Zakaj je samooskrba s sadjem v Republiki Sloveniji tako nizka in kako jo povečati?«, ki je potekala v okviru posveta, so sogovorniki izpostavili pomen nadaljnjih prilagoditev sadjarstva na posledice vse bolj intenzivnih podnebnih sprememb. Za izboljšanje konkurenčnosti sadjarstva so nujne strukturne spremembe in okrepljena vlaganja v investicije in razvoj ob tesnem sodelovanju pridelovalcev sadja, strokovnjakov in politike.
Sadjarskega posveta se je udeležila tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Partnerstvo SRIP HRANA s številnimi novimi projekti in raziskavami
Na sejmu AGRA je potekalo že tradicionalno srečanje partnerjev SRIP HRANA, ki ga je organizirala GZS-ZKŽP. Predstavniki raziskovalnih inštitucij in podjetij so predstavili raziskave in najnovejše rezultate na področju trajnostne pridelave hrane.
Katalog živil za javno naročanje vsebuje že skoraj 6.500 različnih izdelkov.
Devet partnerskih organizacij in podjetij je v 15 predstavitvah predstavilo implementiranje akcijskega načrta SRIP HRANA na izbranih prednostnih področjih. Izpostavljene so bile raziskave in najnovejši rezultati na področjih, kot so kakovost jabolk, določanje virusov pri rastlinah in njihova eliminacija, možnosti semenarjenja in nove tehnike žlahtnjenja rastlin. Govorili so tudi o digitalizaciji podatkovnih zbirk, aktivnem primeru občanskega raziskovanja, avtomatizaciji namakanja in namakalnih sistemih v Sloveniji. Predstavitve so vključevale projekte s področja oljčnih tropin kot izboljševalk tal, promocije inovativnih fermentiranih živil, lokalne samooskrbe in zelenega podjetništva.
Udeleženci partnerstva SRIP HRANA
S katalogom živil hitreje do javnega naročila
Katalog živil za javno naročanje, njegova uporaba in izvajanje v praksi je bilo v ospredju posveta z naslovom »Posvet o javnem naročanju in aktualnih prehranskih temah«, ki ga je GZS – ZKŽP organizirala na sejmu. Katalog omogoča ponudnikom, da izpostavijo svoje izdelke na enem mestu in se skupaj z javnimi zavodi vključijo v digitalizacijo postopka javnega naročanja živil ter s tem bistveno zmanjšajo stroške dela. Gre za enostavno in uporabno orodje v sistemu javnega naročanja živil, ki prihrani ogromno časa in stroškov, sočasno pa zagotavlja redno oskrbo s kakovostno slovensko hrano. Trenutno katalog vsebuje že skoraj 6.500 različnih izdelkov ponudnikov – 64 podjetij, 171 kmetij in 19 zadrug.
GZS-ZKŽP je na strokovnih posvetih izpostavila aktualne izzive panoge
Udeleženci posveta so prisluhnili še drugim aktualnim prehranskim temam ter se seznanili z aktivnostmi na področju spodbujanja uživanja polnozrnatih izdelkov. Dogodek je potekal v okviru programa Odloči se za POLNOZRNATO, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.