Za unikatna, vrhunska doživetja so turisti pripravljeni plačati več

Shrani za kasnejše branje.

Slovenija ima idealne pogoje za nadgradnjo razvoja vedno bolj zaželenih aktivnih doživetij, kot so pohodništvo, kolesarjenje in vodni športi. Narašča tudi zanimanje za gastronomski turizem.

Mateja Jordan

Aktualni trendi v turizmu narekujejo oblikovanje ponudbe, ki v ospredje postavlja skrb za varnost in zdravje. Vedno večjo vlogo igra tudi trajnostni pristop s poudarkom na aktivnem oddihu in lokalni kulinariki. Svojevrstne izzive turistični branži prinašajo podnebne spremembe, ključni za izboljšanje turističnih storitev pa sta digitalizacija in uporaba umetne inteligence.

Po podatkih Svetovne turistične organizacije so mednarodni prihodi na svetovni ravni za letom 2019 lani zaostajali še za 12, v Evropi pa le za šest odstotkov. Za letos pa Evropska potovalna agencija napoveduje popolno okrevanje evropskega turizma. V primerjavi z letom 2022 se je število prihodov tujih turistov v Sloveniji lani povečalo za 18,4 odstotka, kar kaže, da se je slovenski turizem na noge postavil hitreje od evropskega in svetovnega. Prav v okrevanju globalnega turizma v Slovenski turistični organizaciji (STO) vidijo priložnost za Slovenijo, ki kot varna, zelena in trajnostno usmerjena destinacija lahko uspešno nagovarja potencialne turiste z željo po tovrstnih doživetjih.

Personalizirana doživetja, zdravje, varnost in narava

Po opažanjih STO so se v turizmu izkristalizirali zanimivi aktualni trendi, ki bistveno vplivajo na dogajanje v turistični branži ter odražajo spreminjajoče se preference in tehnološki napredek. Novi trendi v ospredje postavljajo personalizirana doživetja, skrb za varnost in zdravje in generirajo produkte, ki temeljijo na stiku z naravo. Vse pomembnejša je usmerjenost v trajnostni razvoj, turisti pa destinacije izbirajo tudi na podlagi vremenskih vplivov. Ključnega pomena so še digitalizacija in digitalna preobrazba ter uporaba umetne inteligence v turizmu.

STO ugotavlja, da se vedno več ljudi odloča za trajnostne nastanitve, potovanja z manjšim ogljičnim odtisom in gastronomijo, ki temelji na lokalno pridelanih in sezonskih surovinah. Slovenija kot vodilna destinacija na področju sistematičnega spodbujanja trajnostnega razvoja na nacionalni ravni zato še nadgrajuje in digitalizira Zeleno shemo slovenskega turizma in sodeluje pri vrsti drugih projektov na tem področju.

Povpraševanje po aktivnem oddihu narašča, zato je Slovenija z raznolikim in bogatim naravnim okoljem idealna za nadgradnjo razvoja aktivnih doživetij, kot so pohodništvo, kolesarjenje in vodni športi. Letos pričakujejo tudi kar 23 odstotkov več povpraševanja po gastronomskem turizmu. To poudarja pomen kulinaričnih doživetij in nagovarja destinacije, da ponudijo avtentične in kakovostne gastronomske izkušnje, menijo na STO. Slovenija se je še posebej v zadnjih letih na globalni kulinarični zemljevid sicer uvrstila kot ena najbolj zaželenih gastronomskih destinacij, tudi po zaslugi najvplivnejših gastronomskih vodnikov, kot sta Michelin in Gault&Millau.

Povprečna bruto plača se je v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih v 2023 povečala za 11,6 % v primerjavi s predhodnim letom, v dejavnosti strežbe jedi in pijač in v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti za 11,1 %.

Pripravila Analitika GZS

Za vrhunska doživetja so turisti pripravljeni plačati več

Vse več je tudi potovanj bližje domu in želja po odkrivanju turistično manj obljudenih destinacij.  Slovenija lahko ta trend izkoristi z nadaljnjo promocijo države na bližnjih emitivnih trgih kot privlačne bližnje in ne masovne destinacije, so prepričani na STO. Kot ključno izpostavljajo tudi digitalizacijo v turizmu, saj vedno več potnikov išče informacije in rezervacije preko digitalnih platform. Vključitev umetne inteligence v načrtovanje potovanj in izboljšanje digitalne prisotnosti slovenskih turističnih ponudnikov bo še povečalo njihovo prepoznavnost in dostopnost.

V ospredje vedno bolj stopa odgovoren, vključujoč in pravičen turizem, prav tako ponudba, prilagojena posamezniku. Med najbolj iskanimi produkti je turistični oddih v naravi in v mestih (city break), naraščata pa tudi skrb za zdravje, dobro osebno počutje in regeneracijo ter želja po razvajanju. Turisti so pripravljeni plačati več za unikatna, vrhunska doživetja, ki presegajo pričakovanja, pomemben element izbire ciljnih destinacij pa je tudi varnost in prav v teh trendih STO vidi še posebej dobre priložnosti za promocijo in razvoj slovenskega turizma.

Povprečna bruto plača je v 2023 v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti znašala 1.904 EUR, v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih 1.817 EUR in v dejavnosti strežbe jedi in pijač 1.479 EUR.

Pripravila Analitika GZS

Tudi turizem se prilagaja podnebnim spremembam

Vsestranski vpliv na turistično ponudbo imajo tudi podnebne spremembe, saj neposredno in posredno vplivajo na naravno okolje, infrastrukturo, dostopnost destinacij ter sezonskost potovanj, se zavedajo na STO. Spremenijo se lahko sezonski vzorci, ki vplivajo na turistično sezono; topla območja so lahko poleti prevroča za obisk, kar spodbuja premik turizma v pred- ali posezonske mesece ali iskanje hladnejših destinacij. Tudi naravne atrakcije, kot so plaže, koralni grebeni, gorska območja in narodni parki, so ogrožene zaradi podnebnih sprememb. Pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi lahko povzročijo škodo na turistični infrastrukturi ter vplivajo na dostopnost in privlačnost destinacij. Nezanemarljiv je tudi vpliv na ekosisteme in biotsko raznovrstnost, saj lahko zmanjša privlačnost destinacij, na primer opazovanje divjih živali. Vpliv na lokalno kmetijstvo in pridelavo hrane pa prinaša tudi posledice za gastronomsko ponudbo.

»Destinacije se morajo prilagajati podnebnim spremembam z razvojem trajnostnih turističnih praks, ki zmanjšujejo ogljični odtis, varujejo naravne vire in zagotavljajo dolgoročno ohranitev atrakcij. To vključuje uvedbo obnovljivih virov energije, trajnostne gradnje in upravljanje z odpadki ter razvoj odgovornega turizma,« poudarjajo na STO in opozarjajo, da to zahteva celovit pristop k načrtovanju in upravljanju turistične ponudbe in razvoja turizma.

Turizem v Alpah se ne usmerja več le na zimsko sezono

Po več letih ugodnih zimskih razmer se tudi na območju Kranjske Gore soočajo s temperaturami nad ničlo in pomanjkanjem naravnega snega. »Zelena zima letos ni prisotna le v naši destinaciji, podobno je tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Franciji,« letošnje razmere komentira direktor družbe Hit Alpinea Milan Sajovic. Zadovoljen je, da so kranjskogorski žičničarji vseeno uspeli pričarati bele strmine ter obiskovalcem omogočili veselje na snegu.

V samih hotelih in drugih nastanitvah pa po Sajevčevih besedah goste zaradi manj ugodnih zimskih razmer intenzivno usmerjajo v raziskovanje destinacije in na izlete ter jim ponujajo produkte, povezane z wellnessom in kulinariko. Obiskovalci zato kljub pomanjkanju snega iz Kranjske Gore odhajajo zadovoljni. Sicer pa se po Sajovčevih opažanjih turizem v Alpah iz leta v leto vedno bolj usmerja tudi v spomladansko, poletno in jesensko sezono. »Pri nas je poletna sezona že zelo močna, prevladujejo pa tako imenovani »oudoor« produkti, kot sta pohodništvo in kolesarjenje. V tej smeri bo prevladoval tudi razvoj prihodnjih let,« napoveduje Milan Sajovic.

Goste zaradi manj ugodnih zimskih razmer intenzivno usmerjajo v raziskovanje destinacije in na izlete. Ponujajo jim produkte, povezane z wellnessom in kulinariko.

Foto: Hit Alpinea

Sicer pa v družbi Hit Alpinea opažajo, da se pričakovanja gostov skozi leta povečujejo in hkrati spreminjajo. »Gostje si vedno bolj želijo hitre in učinkovite storitve, izjemne kulinarike ter predvsem človeškega čuta in toplega nasmeha, ki žal v današnji dobi vse hitrejše digitalizacije ni več tako samoumeven,« ugotavlja Sajovic. Vsi gostje pričakujejo v prvi vrsti prijaznost in ustrežljivost, zato z njimi gradijo iskren in topel odnos in mnogi se radi vračajo k njim.

Ravnovesje med butičnostjo in masovnostjo

»Slovenija naj bi bila dežela butičnega turizma, ampak od njega bo odkrito povedano živelo zelo malo ljudi. Ta vrsta turizma ni poceni, je zelo zahtevna veja turizma. Privoščijo si ga lahko tisti, ki točno vedo, kaj hočejo, in imajo tudi denar,« svari predsednik uprave družbe Postojnska jama Marjan Batagelj in spomni na vodilo strategije slovenskega turizma.

»Treba bo poiskati pravo razmerje med butičnostjo in masovnostjo in prav s tem izzivom se soočamo tudi pri Postojnski jami. Če bi bili v oglaševanju še bolj agresivni, bi lahko imeli avgusta takšno število turistov, da ga ne bi mogli obvladovati,« opozarja. Problem je razporeditev gostov preko celega leta, saj jih je julija in avgusta res veliko, od novembra do velike noči pa zelo malo. »Ampak to bomo težko spremenili,« je realen Batagelj.

Marjan in Katja Batagelj dobro poznata zahteve in pričakovanja gostov.

Foto: Valter Leban

Dolgoročne prihodnosti zimskega turizma v smislu smučanja in zasneževanja prvi mož Postojnske jame ne vidi. »Zelena transformacija ne pomeni boljših topov in še več umetnega snega, saj to ni trajnostno. Edini način je, da se zimske centre preusmerja bolj v poletne. Zaradi nižjih temperatur višja nadmorska višina postane v vročih poletjih bolj privlačna. Marsikdo si že sedaj ne omisli več dopusta na morju,« pravi Batagelj in prav v tem vidi priložnost srednjegorskih centrov. Dvomi pa v možnost turističnega preboja v Cerknem. »To ni neka regionalna destinacijska blagovna znamka. Najprej pa se morajo ljudje odločiti, če si tega turizma na Cerkljanskem sploh želijo,« na odnos prebivalstva do turističnega razvoja namigne direktor Postojnske jame.

Zimski centri se bodo morali preusmeriti v bolj poletne.

V Cerknem so sicer že uredili adrenalinski park, velik poudarek pa dajejo tudi kolesarstvu in pohodništvu. »V turizem vstopajo nekatere dejavnosti, ki včasih niso bile nosilci turizma v regiji. Več ali manj se je govorilo o kulturni in naravni dediščini, morju ali gorah. Ni pa pot lahka, saj so potrebna velika vlaganja za negotov rezultat,« zaključuje Marjan Batagelj.