Shrani za kasnejše branje.
Združenje industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij izraža zaskrbljenost in razočaranje ob dvigu DDV s trenutnih 9,5 % na 22 % za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače. Vlado Republike Slovenije poziva k umiku tega ukrepa.
Dr. Petra Medved Djurašinović, Združenje industrije pijač pri GZS – ZKŽP
Dvig DDV s trenutnih 9,5 % na 22 % za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače v okviru prvega paketa davčnih sprememb je nesprejemljiv in izjemno škodljiv za gospodarstvo in potrošnike. Zvišanje DDV bo predvidoma povzročilo povečanje maloprodajnih cen sladkih pijač za 10 do 20 centov. Takšno zvišanje cen bo najverjetneje potrošnike usmerilo v iskanje cenejših izdelkov ali pa k nakupom v tujini. Te spremembe bodo lahko vodile do spremembe prodaje na domačem trgu, nepričakovanega odziva trgovcev ali potrošnikov. Tovrstni ukrep lahko na dolgi rok privede do zmanjšanja gospodarske aktivnosti proizvajalcev pijač, predvsem pa ne zagotavlja pravih rešitev za vprašanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. Namesto tega lahko le še dodatno poglobi socialno in ekonomsko neenakost ter oslabi gospodarstvo.
Popolno ignoriranje sektorja brezalkoholnih pijač
Združenje industrije pijač je že leta 2015 podpisalo pet ključnih zavez, ki vključujejo odgovorno oglaševanje, jasne oznake energijske vrednosti, zmanjševanje vsebnosti sladkorja, odgovorno obnašanje v šolah ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Pobude in strokovni predlogi Združenja industrije pijač pri obravnavi predloga davčnih sprememb niso bili upoštevani.
Pobude in strokovni predlogi Združenja industrije pijač pri GZS – ZKŽP pri obravnavi predloga davčnih sprememb niso bili upoštevani.
»Sprejeti ukrep smatramo kot absolutno diskriminatoren. Sprašujemo se, zakaj samo brezalkoholne pijače? Vlada je s svojo odločitvijo popolnoma ignorirala naša prizadevanja kljub pomembnim dosežkom, ki odražajo zavezanost sektorja brezalkoholnih pijač k odgovornemu poslovanju in izboljšanju prehranske kakovosti. V preteklih letih je sektor brezalkoholnih pijač dosledno izpolnjeval dane zaveze. Več kot polovica njegovih izdelkov na trgu ima energijsko vrednost nižjo od 34 kcal/100 ml, povprečna vsebnost sladkorja pa je bila znižana za 11 % v primerjavi z letom 2015. Skrbi nas popolna ignoranca Vlade, ki se z zvišanjem davka na sladke pijače očitno zanaša na preprosto povečanje cen kot način vplivanja na potrošniške navade, vendar vse analize kažejo, da so taki ukrepi neučinkoviti pri doseganju dolgoročnih sprememb v obnašanju potrošnikov in soočanju z zdravstvenimi izzivi,« dodaja Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač pri GZS-ZKŽP.
Zakon tudi ne motivira potrošnika k pitju pijač, ki imajo zmanjšano energijsko vrednost oz. nižjo vsebnost sladkorja, saj so enako obdavčene vse sladke pijače, pa če imajo 2 g ali 8 g sladkorja, kar ni prav. Vlada bi se morala osredotočiti na pomembnejše strategije, kot so izobraževanje in ozaveščanje prebivalstva o zdravi prehrani in življenjskem slogu, ter spodbujanje bolj trajnostnih sprememb v prehranjevanju in spremembi življenjskih navad. Izkušnje drugih držav, ki so uvedle davek na sladke pijače, jasno kažejo, da takšni ukrepi niso prinesli pričakovanih rezultatov (Danska, Litva, Nemčija).
Podatki Eurostata kažejo, da v državah z uvedenim davkom na brezalkoholne pijače, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo, Poljsko, Hrvaško in Portugalsko, stopnje debelosti še naprej naraščajo. Ponovljena analiza raziskave iz leta 2022, ki preučuje 16-letni trend najstniške porabe sladkanih pijač, ni odkrila pomembnih razlik v porabi med državami z davkom na brezalkoholne pijače in tistimi brez tega davka.