Shrani za kasnejše branje.
Pred slavnostno 58. podelitvijo Nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke 11. marca je Klub nagrajencev organiziral okroglo mizo o izzivih moderne mobilnosti, s poudarkom na avtomobilski industriji v Evropi.
Ester Fidel, GZS, Korporativno komuniciranje, foto: Tadej Kreft
Evropska avtomobilska industrija v tekmi s Kitajsko izgublja tržni delež
Bojan Ivanc, glavni analitik GZS, je predstavil pomen avtomobilske industrije v Evropi in Sloveniji, njene izzive in podporne ukrepe evropskih držav.
V Evropi deluje 17.300 podjetij s področja avtomobilske industrije, od tega 255 obratov za sestavljanje, in drugih proizvajalcev opreme ter dobaviteljev. Avtomobilska industrija, za katero je značilna mrežna povezanost (od proizvodnje materialov, storitvenega dela do financiranja prodaje), vključuje 13,8 mio zaposlenih in ustvari 7 % BDP, od tega le 3,5 mio EUR v proizvodnji vozil in dobaviteljski verigi, ostalo so storitve. Panoga veliko vlaga v raziskave in razvoj, približno 60 milijard evrov, kar je tretjina celotnega zneska, ki je v Evropi namenjen za raziskave in razvoj. Avtomobilska industrija ima visok pomen predvsem v državah srednje Evrope – na Slovaškem, Češkem, Madžarskem, v Romuniji, Nemčiji, Sloveniji –, in tudi na Švedskem.
Evropska avtomobilska industrija se sooča z močno kitajsko konkurenco (zlasti pri električnih vozilih). V tej tekmi izgublja tržni delež, zlasti na kitajskem trgu, ki je bil pred leti za evropske proizvajalce zelo profitabilen (prodaja vozil z visoko premijo). »Kitajci so posnemali evropske proizvajalce in se ob zavedanju, da je Evropska unija zavezana zmanjševanju neto ogljičnih emisij, usmerili v električna vozila. Na tem segmentu so vzpostavili najmočnejši domači trg in so zaradi količine proizvedenih vozil zelo konkurenčni. To je tisto, s čimer se sooča Evropska unija,« je poudaril Ivanc. Kitajska povečuje izvoz in postaja največji proizvodni trg za osebna vozila. ZDA so najmočnejši trg za komercialna vozila (tudi vozila za gospodarstvo). Primerjava med letoma 2010 in 2022 kaže, da ima ZDA večjo proizvodnjo vozil, medtem ko je bila v Nemčiji in na Japonskem nižja kot v letu 2010. Leta 2022 je bila Nemčija še vedno ključna izvozna država za vozila, Kitajska pa je bila že na drugem mestu.
Zaradi stroškovno ugodnejših pogojev imajo na Kitajskem proizvodnjo tudi evropski, ameriški, japonski, korejski in drugi proizvajalci. Vendar za resen tržni delež potrebujejo tudi lokalno proizvodnjo. In to velja tudi pri povečevanju kitajskega tržnega deleža v Evropi, zato se Kitajci odločajo, da bodo del proizvodnje prenesli v Evropo. »Izziv je, da Kitajci nimajo prakse vključevanja lokalnih dobaviteljev v svojo proizvodnjo, kot to velja za evropske, in zato je nevarnost za naše proizvajalce proizvodnih delov, ali se bodo lahko umestili v kitajske verige vrednosti,« je opozoril Ivanc.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil Jernej Kovač, so sodelovali dr. Iztok Seljak, dr. Jože P. Damijan, Anton Papež in Bojan Ivanc.
Slovenska avtomobilska industrija povečuje dodano vrednost
Ivanc je predstavil tudi pomen slovenske avtomobilske industrije, v kateri so ob Revozu s 100 milijoni evrov dodane vrednosti še proizvajalci počitniških domov, prikolic in drugih vrst vozil z 200 milijoni evrov dodane vrednosti in ostale družbe iz proizvodnje motornih vozil s 515 milijonov evrov dodane vrednosti ter industrija avtomobilskih delov z 1,5 milijarde dodane vrednosti. V avtomobilski industriji je 3399 družb (velikih je 70 do 80, ostale so manjše) s skupaj 40 tisoč zaposlenimi, ki ustvarijo 9 milijard evrov prihodkov, 2,3 milijarde evrov dodane vrednosti, 809 milijonov evrov EBITDA ter 4 % BDP. Z vidika dodane vrednosti in zaposlenosti predstavlja petino predelovalne dejavnosti.
V zadnjih desetih letih se je število zaposlenih povečalo za 10.000, dodana vrednost je zrasla za milijardo, EBITDA se je povečala za 300 milijonov. V Revozu se je proizvodnja zmanjšala, medtem ko so proizvajalci drugih vozil in ostala avtomobilska industrija povečali dodano vrednost za 380 milijonov evrov, avtomobilski deli pa za 680 milijonov evrov.
Izzivi na ravni EU in Slovenije
Glavni izzivi v evropski avtomobilski industriji so cenovna nekonkurenčnost na tretjih, hitro rastočih azijskih trgih, kjer imajo kitajski proizvajalci približno 70-odstotni tržni delež, in tehnologija kot ključni strukturni izziv za evropske proizvajalce (samo eno od petnajstih najboljših električnih vozil na svetu je izdelano v EU). Kitajska avtomobilska industrija, ki ima zaradi velikosti svojega domačega trga in močne podpore države prednost pri obsegu proizvodnje, hitro povečuje proizvodnjo električnih vozil in trenutno nadzoruje tudi več kot 70 % svetovne proizvodnje baterij za električna vozila. Medtem pa večina evropskih podjetij zaostaja v inovacijah na področju električnih vozil.
Glavni kratkoročni izziv pa je ukinitev subvencij v Nemčiji in s tem povezan izziv doseganja zniževanja CO2 emisij. Evropa in Slovenija sta odvisni od uvoza ključnih surovin, kot so litij, kobalt in redke zemeljske kovine, ki so nujne za proizvodnjo baterij. Kitajska pa nadzoruje več kot 60 % svetovne oskrbe z redkimi zemeljskimi kovinami.
Eden glavnih izzivov v slovenski avtomobilski industriji je odvisnost od uspešnosti proizvedenih modelov v Revozu. Med izzivi so tudi posledice vloge dobaviteljev evropskim proizvajalcem in manjša potreba po kompleksnih delih za motorje na notranje izgorevanje. »Proizvodnja električnih vozil je zelo avtomatizirana, dodana vrednost pa nastaja pri softwareu, polprevodnikih in baterijah, manj pa pri sestavljanju in dobaviteljih rezervnih delov. Zato je na tem segmentu še večji cenovni pritisk,« je poudaril Ivanc.
Kitajska avtomobilska industrija zelo načrtno sledi zastavljeni strategiji proizvodnje električnih avtomobilov.
Pogled ACEA je usmerjen v neto-ničelne emisije, ki jih je potrebno uravnotežiti z ohranjanjem evropske konkurenčnosti. ACEA predlaga ukrepe na petih področjih: tehnoloških in digitalnih inovacijah, veščinah in socialnih dimenzijah, industrijskih verigah vrednosti, povpraševanju in infrastrukturi ter razogljičenju. Akcijski načrt EK za avtomobilsko industrijo pa predvideva 1,8 milijarde evrov za varno verigo vrednosti pri surovinah za proizvodnjo baterij, razvoj regulacije avtonomne vožnje in skupnih evropskih standardov, milijardo evrov iz Horizon Europe med letoma 2025 in 2027, spodbude razogljičenju poslovnih vozil, več fleksibilnosti pri doseganju zniževanja CO2 emisij in podporo zaposlenim v avtomobilski industriji.
Prihodnost je električna
Na okrogli mizi so sodelovali dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in direktor Hidrie, dr. Jože P. Damijan, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Anton Papež, nagrajenec GZS, in Bojan Ivanc, glavni analitik GZS.
Pri odgovoru na vprašanje o konkurenčnih prednostih slovenske avtomobilske industrije je dr. Iztok Seljak izpostavil tradicionalno odlično industrijo komponent za avtomobilske potrebe, s poudarkom na odličnosti pri elektromotorskem pogonu. Manjka pa nam skupen nastop vlade, z jasno vizijo, vključitev znanosti in konsistentnost v smislu vizije ter izvedbena sposobnost s kompletnimi vertikalnimi verigami do baze.
Dr. Jože P. Damijan napoveduje, da bo avtomobilska prihodnost kitajska. Kitajska si je zastavila cilj, da bo prva na svetu v proizvodnji električnih avtomobilov in proizvodnji baterij in je ta cilj tudi dosegla prej kot v 10 letih, ker zelo načrtno sledi zastavljeni strategiji. Primerjava evropskega in kitajskega avtomobila skozi koncept razogljičenja kaže, da igra električni avtomobil lahko pomembno vlogo, saj je lahko še baterija za hišo in sistemska rezerva za elektro omrežje. Kitajski modeli to omogočajo, medtem ko v Evropi ni takšnih modelov, kar kaže na umanjkanje strateške vizije. Dr. Damijan vidi evropsko slabost tudi v tem, da nima ključnih materialov.
Anton Papež je opozoril, da že leta kupujemo sončne panele in vemo, kako se izdelujejo, a niti eden proizvajalec v Evropi ni sposoben začeti te proizvodnje. »Mi se moramo nad tem zamisliti. Začne se pri strateškem razmišljanju. Potrebujemo ljudi in tehnologijo in na tem ne delamo. V avtomobilski industriji smo proizvodnjo tako optimizirali, da nimamo kadra, ki bi bil sposoben izpeljati nov projekt,« je opozoril. Imamo dobre blagovne znamke, treba jih je še naprej graditi, imamo dobre strokovnjake, inženirje. Dejstvo je, da je prihodnost električna in na tem bo potrebno delati. Papež je poudaril, da verjame v slovensko industrijo, ki se je moral vedno dokazovati.
Bojan Ivanc je poudaril, da bomo težko ohranili delovna mesta v proizvodnji enostavnejših delov za vozila zaradi stroškov dela in na drugi strani cenovnega pritiska. »Tam, kjer je zadeva bolj premijska, vezana na serijo ali potrebo po razvoju v dobaviteljstvu, pa bodo obstali.« Zagotovo pa bomo tudi v bodoče imeli v slovenski avtomobilski industriji nišne šampione.
Digitalizacija
Na letošnjem natečaju Netko 2025, ki ga podeljujeta Gospodarska zbornica Slovenije ter Register.si, so bile znova v ospredju najboljše slovenske spletne rešitve.
Maruša Boh, GZS, Združenje za informatiko in telekomunikacije; foto: Tadej Kreft
Nagrada, ki jo podeljujejo že več kot dve desetletji, spodbuja odličnost v digitalnem svetu, izpostavlja pomen uporabe nacionalne domene .si in krepi prepoznavnost domače digitalne ustvarjalnosti.
Netko ne pomeni le nagrade za vizualno ali tehnično dovršeno spletno stran – gre za priznanje celostnemu digitalnemu nastopu, ki vključuje vsebinski premislek, uporabniško izkušnjo, varnost, dostopnost in inovativnost. Tudi letošnja izvedba je s svojo raznolikostjo kategorij ponudila prostor tako uveljavljenim digitalnim ekipam kot manjšim ustvarjalcem in nevladnim organizacijam.
Gospodarska zbornica Slovenije in Register.si sta 27. marca podelila nagrade Netko za najboljše spletne projekte na domeni .si. Nagrade so bile podeljene v osmih kategorijah, poleg tega pa sta bili podeljeni tudi dve posebni nagradi žirije. Projekte je ocenjevala 18-članska strokovna žirija, ki je presojala vsebinsko zasnovo, uporabniško izkušnjo, grafično izvedbo in tehnično dovršenost. Najvišje priznanje za najboljšo spletno stran je prejela slovenia-explorer.si, naziv naj agencije pa je pripadel agenciji Spletna postaja.
Pomemben del natečaja ostaja tudi družbena odgovornost. Register.si je že peto leto zapored vse prijavnine, zbrane na tekmovanju, namenil izbranemu partnerju. Tokrat so podprli Delavnico 2, prostor ustvarjalnosti, sodelovanja in inovacij, namenjen mladim na Goriškem, ki želijo poglobiti znanje s področja informacijske tehnologije skozi praktično delo. Delavnica 2 je okoljsko odgovorna, saj mlade spodbuja in uči ponovne uporabe ter popravila strojne opreme.
»Digitalni svet je prostor nenehnih priložnosti – nagrajenci ste dokaz, da se z znanjem, pogumom in kreativnostjo ta prostor spreminja v nekaj izjemnega. Iskrene čestitke – s svojim delom presegate meje, postavljate standarde in soustvarjate prihodnost digitalne Slovenije,« je dejal Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije.
Letošnji nagrajenci:
Naj spletna stran za družbeno odgovornost: 1. umetnostzaskupnost.si, 2. duol.si/sl/inovativna-tehnologija, 3. kotanyi-pekocemeter.si
Naj spletna stran javne ali nevladne organizacije: 1. uni-lj.si, 2. povejmo.si, 3. muzej-nz.si
Naj spletna stran za turizem, dogodke ali prosti čas: 1. slovenia-explorer.si, 2. knjizni-sejem.si, 3. gym24.si
Naj predstavitev produkta ali storitve: 1. slogaj.barcaffe.si, 2. zelva.si, 3. novaksofas.si
Naj predstavitev podjetja ali startupa: 1. stadlerform.si, 2. irobot.si, 3. zelva.si
Naj spletna trgovina: 1. stadlerform.si, 2. versino.si, 3. irobot.si
Naj spletna stran za otroke in mladino: 1. medoinpujsi.si, 2. kukuc.si, 3. zivalinisodarilo.si
Naj spletna stran izobraževalnih in znanstvenih organizacij: 1. zavod-solt.si, 2. uni-lj.si, 3. povejmo.si