Shrani za kasnejše branje.
Konferenca MSP v organizaciji GZS – Podjetniško trgovske zbornice je v središče postavila trajnostno poslovanje. Priznanje Pomladni veter je letos prejela Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva.
Ester Fidel, GZS, Korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Dvanajsta konferenca MSP z naslovom Trajnostno poslovanje iz teorije v prakso je razgrnila širok nabor vsebin, povezanih s trajnostjo – od zakonodajnih okvirov, strategij, poročanja, prenosa trajnostnega poslovanja v realno prakso do trajnostnega komuniciranja in tudi nepoštenih poslovnih praks, zaokrožile pa so jih uspešne trajnostne zgodbe nekaterih slovenskih podjetij. Še posebej pa je bila aktualna vsebina zakonodajnega paketa Omnibus, ki ga je pripravila Evropska komisija s ciljem izboljšanja poslovnega okolja in odprave administrativno obremenjujočih postopkov, ki podjetjem v EU otežujejo poslovanje.
Mag. Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora PTZ, je v uvodnem nagovoru izpostavil moč malega gospodarstva in pomembnost združevanja MSP-jev, ki se odraža tudi na tradicionalni konferenci MSP.
Predlogi sprememb evropske zakonodaje s področja trajnosti
Ben Butters, glavni izvršni direktor Eurochambres, je najprej predstavil ključne aktivnosti na evropski ravni, ki so privedle do predloga zakonodajnega paketa Omnibus, pri katerem je bil zelo dejaven tudi Eurochambres (v njem ima svoje predstavnike tudi GZS). Predlog Omnibusa zasleduje cilje poenostavitve in zmanjšanja regulativnih bremen za gospodarske družbe glede trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda, podaljšuje roke za dve leti ter zmanjšuje sedanji obseg zavezancev. Z njim Evropska komisija predlaga spremembe za administrativno razbremenitev gospodarstva v okviru Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD), Direktive o skrbnem pregledu poročil o trajnosti (CSRDDD) in taksonomije.
V središču letošnje konference MSP je bilo trajnostno poslovanje.
Iz predloga Omnibusa izhaja, da bodo po CSRD zavezana k pripravi poročila o trajnosti velika podjetja, ki imajo 1000 zaposlenih in vrednost aktive nad 25 milijonov EUR ali čisti prihodek od prodaje nad 50 milijonov EUR. Gre za pomemben korak k razbremenitvi poročevalskih zahtev, saj bi bili tudi MSP-ji, ki kotirajo na borzi, izključeni iz obveznega poročanja o trajnosti po CSRD, zanje bi veljali prostovoljni standardi za poročanje.
Zaradi vseh predvidenih sprememb se predlaga zamik začetka obveznosti priprave poročil o trajnosti za eno ali dve leti, odvisno od velikosti zavezancev. V okviru CSRDDD pa se predvideva tudi zamik roka za implementacijo v nacionalno zakonodajo za eno leto. Vendar je za dokončno določitev začetka veljavnosti in uporabe potrebno sprejetje predloga na ravni evropskih zakonodajalcev. V teh dneh je aktualen predlog direktive »Stop-the-clock«, ki začasno zadržuje uporabo določenih zahtev veljavnih predpisov glede poročanja o trajnosti in skrbnega pregleda podjetij. Obravnavala sta ga tako Svet EU kot Evropski parlament. Cilj vseh strani je, da bo mehanizem »Stop-the-clock« čim prej sprejet.
Predlog Omnibusa predstavlja pomemben korak k razbremenitvi poročevalskih zahtev za MSP-je.
Slovenski prehod v trajnost
Mag. Marko Djinović, izvršni direktor GZS, je predstavil aktivnosti GZS za poenostavitev trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda, v okviru katerih se je že lansko pomlad izčistilo 60 konkretnih predlogov. GZS jih je naslovila na odločevalce na nacionalni in evropski ravni, kjer je tudi sicer ves čas dejavno vpeta.
Antropolog dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je v motivacijskem predavanju Od teorije trajnosti k praksi zmernosti: Prevrednotenje izrazja za vsakdanjo rabo priporočil, da trajnostno poslovanje preoblikujemo v zmerno poslovanje, kar bo vsakdo razumel.
Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, redna profesorica za podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in vodja Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij, je osvetlila izsledke raziskave GEM Slovenija 2024, ki kaže, da slovenski podjetniki v veliki meri upoštevajo družbene posledice, redkeje pa sprejemajo dejanske ukrepe za doseganje družbenih sprememb. Tudi upoštevanje okoljskih posledic je med slovenskimi podjetniki močno prisotno, medtem ko so okoljski ukrepi redkeje sprejeti.
Mojca Markizeti, strokovnjakinja na področju trajnosti, ustanoviteljica Improve X Advisory, je predstavila trajnost in ESG iz zakonodajnega in strateškega vidika ter osvetlila razloge za integracijo trajnosti v razvojni koncept podjetja. Kar 85 % podjetij je odvisnih od narave oziroma naravnih virov in vse več študij prihaja do enakega izračuna: 1 °C segrevanja pomeni 12 % padec BDP-ja.
Žiga Čebulj, CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, je poudaril, da so podatki o trajnosti hkrati podatki o poslovni učinkovitosti in uspešnosti podjetja. Predstavil je tudi koristi certifikata Green Star, ki ga ima vse več podjetij.
Miran Vičič, vodja sektorja Statistike in informiranja na AJPES, je predstavil ključne zakonske spremembe na področju oddaje letnih poročil malih in srednjih podjetij ter krajšo analizo poslovanja slovenskih podjetij.
Dr. Andreja Poje Rožič, specialistka za analize in raziskave na področju trajnostnega razvoja, SID banka, d.d., je poudarila, da SID banka spodbuja podjetja k trajnostnemu delovanju. »Najpomembnejše je zavedanje, da brez malih in srednjih podjetij prehod v trajnost v EU ne bo uspel,« je opozorila.
Tina Cipot, strokovnjakinja za komuniciranje in izvršna direktorica agencije o28, komunikacijska skupina, je osvetlila trajnostno komuniciranje, pasti zelenega zavajanja in vrednote, ki jim moramo slediti, da se temu izognemo. Trajnostna komunikacija gradi zaupanje, zeleno zavajanje ga z neetičnimi praksami podjetja uniči. Pretiravanje ali napačno predstavljanje trajnostnih naporov in dosežkov je izjemno tveganje za ugled podjetja in zaupanja.
Špela Arsova, partnerka v odvetniški pisarni Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., je predstavila primere nepoštenih poslovnih praks in tožb.
Trajnost v praksi
Na okrogli mizi Trajnostno poslovanje v praksi so štirje sogovorniki predstavili uspešne zgodbe podjetij. Trivo Krempl, direktor AJM Okna-Vrata-Senčila d.o.o., je povedal, da imajo srečo, ker je že njihov izdelek energetsko varčen, a so kljub temu veliko naredili na praksah trajnosti, izpostavil je materiale nove generacije. Podjetje svojo družbeno odgovornost izkazuje z vpetostjo v lokalno okolje, podpira šport in spodbuja zdrav življenjski slog tako med zaposlenimi kot drugimi deležniki. Mihaela Hafner, vodja trajnostnega razvoja, IKEA Slovenija d.o.o., je pojasnila, da so del globalno organiziranega podjetja, ki ima trajnost zapisano že v svoj DNK. Podjetje je združilo trajnostno in poslovno strategijo. Strategija družbe IKEA Slovenija sicer temelji na globalni strategiji, a vendar imajo tudi svojo, zlasti v smeri spreminjanja navad potrošnikov in izobraževanja kadrov ter vključevanja v lokalno skupnost. Davorin Zavasnik, finančni direktor in trajnostni manager, SICO d.o.o., je kot primere dobrih praks podjetja izpostavil specializacijo za laserski razrez, krožni tok surovin iz odpadnega materiala, energetsko učinkovitost podjetja. Med zaposlenimi spodbujajo zdrav življenjski slog, močno so vpeti v lokalno skupnost in lokalne izobraževalne ustanove. Borut Čeh, izvršni direktor, LABENA d.o.o., je pojasnil, da je visokotehnološko podjetje, ki deluje predvsem na področju farmacije, vkomponiralo trajnostne koncepte v svoje prakse. Kot primer je navedel interni inkubator. Prizadevajo si, da zaposleni tudi preko projektov razmišljajo trajnostno in v tem najdejo motivacijo.
Priznanje Pomladni veter Ani Čermelj
Priznanje Pomladni veter prejme posameznik oz. organizacija v Sloveniji, ki je po mnenju članov GZS – Podjetniško trgovske zbornice največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Na 12. konferenci MSP je priznanje prejela Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva (SOPS).
Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva (SOPS), je bila s svojo strokovnostjo, neizmerno predanostjo in voljo močno vpeta v reševanje invalidskega podjetja CSS d.o.o. Strokovno delo in utemeljevanje pomena invalidskega podjetja v večinski državni lasti je bilo v ospredju že v lanskem oktobru, ob informaciji takratnega direktorja glede likvidacije. SOPS je na SDH in MDDSZ naslovil ne samo zahtevo, da se družbo nujno rešuje, temveč tudi rešitve za preoblikovanje družbe, zaščito invalidov, zagotovitev njihove socialne varnosti in vključenosti v delovno okolje. Likvidacija podjetja CSS d.o.o. je bila preklicana februarja 2025, kar bo vplivalo na širše poslovno in družbeno okolje. Sindikat SOPS ima dolgoletno tradicijo vse od leta 1950. Je dolgoletni partner Podjetniško trgovske zbornice v kolektivnem dogovarjanju in sklepanju Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva.
PTZ je podelila tudi jubilejna priznanja za 30-letnico delovanja šestim podjetjem: LESMARC+ d.o.o., ŠETINC d.o.o., SAVA AVTO d.o.o., KRI & ZA d.o.o., Arrow Electronics d.o.o. in SLOWASH d.o.o.
