Shrani za kasnejše branje.
V času hitrih tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti so prav raziskave, razvoj in inovacije tisti ključ, ki odpira vrata k večji dodani vrednosti, uspešnejšim podjetjem ter boljši kakovosti življenja. Da bi ta preboj postal realnost, moramo okrepiti strateške naložbe v znanje, povezovanje ter ciljno usmerjeno financiranje, ki bo inovacije iz razvojnih okolij učinkovito preneslo v prakso.
Helena Beznec, GZS, Strateški razvoj in internacionalizacija
Pomen raziskav, razvoja in inovacij za slovensko gospodarstvo
Inovacijska dejavnost predstavlja temelj gospodarskega napredka Slovenije in je ključni vzvod za dvig dodane vrednosti, povečanje konkurenčnosti podjetij ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Preboj na tem področju bo Sloveniji omogočil uresničitev ambicioznega cilja – dviga dodane vrednosti na zaposlenega na 88.000 evrov do leta 2030. To bo mogoče le z usmerjenimi vlaganji v napredne tehnologije in inovativne pristope. S tem se spodbudi razvoj novih izdelkov, storitev in tehnoloških rešitev z visoko dodano vrednostjo, hkrati pa se krepi odpornost podjetij na globalne spremembe in izzive.
Poleg gospodarskih koristi ima vlaganje v napredek znanja pomembno vlogo tudi pri reševanju največjih izzivov sodobnega časa – od podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti do prehoda v krožno gospodarstvo. Ciljno usmerjeno financiranje spodbuja rešitve, ki niso le tehnološko dovršene, temveč tudi trajnostno naravnane in družbeno odgovorne. Povezovanje podjetij z raziskovalnimi ustanovami ter dolgoročna partnerstva v strateško pomembnih sektorjih, kot so digitalizacija, napredni materiali, biotehnologija in zelene tehnologije, omogočajo tehnološki napredek z dolgoročnimi učinki. Obenem pa so prav ustrezne finančne spodbude ključne za premostitev t. i. »doline smrti«, kjer številne obetavne ideje zaradi pomanjkanja podpore nikoli ne dosežejo trga. S tem Slovenija izgublja dragocene priložnosti za rast in dvig blaginje.
Slovenija potrebuje stabilno, dolgoročno in predvidljivo financiranje za inovacije v podjetjih.
Slovenija se nahaja v obdobju, ko postaja sposobnost ustvarjanja, prenosa in uresničevanja inovacij ključna za njen gospodarski in družbeni razvoj. Kljub posameznim pozitivnim premikom se v zadnjih letih kopičijo opozorilni znaki, ki kažejo, da naša inovacijska sposobnost ne sledi tempu vodilnih držav. Globalni kazalniki, evropske lestvice in domače analize jasno kažejo, da Slovenija izgublja ključne tekme – na področju inovacij, prebojnih tehnologij, digitalne konkurenčnosti in privabljanja strateških investicij.
Ključni mejniki v zadnjih letih
Pomemben mejnik smo dosegli pred štirimi leti s sprejetjem Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Ta zakon je prinesel pomembne spremembe: večjo avtonomijo raziskovalnim organizacijam, stabilno obliko financiranja in postopno povečevanje sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost do 1 % BDP. Še pomembnejši korak pa je bila ustanovitev agencije ARIS, ki je prvič združila znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost v eno celoto.
ARIS danes predstavlja mejnik politične zrelosti. Gre za agencijo več resorjev in več ministrstev, kar je pomemben signal, da Slovenija razume potrebo po celostnem upravljanju RRI sistema. A kot je opozoril tudi OECD v svoji študiji inovacijskega ekosistema, je naslednji ključni korak oblikovanje večletne, več resorske inovacijske strategije in tej mora slediti tudi ustrezen večletni, usklajen finančni okvir, ki presega mandat ene vlade. Tak sistem imajo vodilne inovacijske države, s katerimi se pogosto radi primerjamo, na primer Finska in Švedska.
Letos smo v gospodarstvu z veseljem pozdravili tudi spremembe novele ZZRID, ki zdaj prvič sistemsko predvideva financiranje inovacijske dejavnosti do 0,25% BDP. To pomeni nov zagon za podjetja, ki so več leta čakala na RRI razpise. Sedaj moramo slediti dobri praksi vodilnih držav – vzpostaviti stabilno, dolgoročno in predvidljivo financiranje za inovacije v podjetjih.
V Sloveniji imamo veliko inovacijskega potenciala – odlične raziskovalce na univerzah in inštitutih ter izjemne razvojne ekipe v podjetjih. Naša naloga je, da vzpostavimo pametne instrumente, ki bodo ta potencial povezali.
Prenos tehnologij
Na Gospodarski zbornici Slovenije se dobro zavedamo ključne vloge prenosa znanja in tehnologij pri krepitvi inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva. Aktivno sodelujemo v mednarodnem projektu RTIT (Research, Technology and Innovation Transfer), ki povezuje raziskovalne organizacije, podjetja ter podporne institucije z namenom vzpostavitve močnih vezi med znanostjo in gospodarstvom. Projekt naslavlja izzive prenosa raziskovalnih rezultatov v prakso, s poudarkom na naprednih materialih in trajnostnih tehnologijah, ter krepi sodelovanje med osmimi državami Podonavske regije. V okviru projekta in širše znotraj nacionalnega inovacijskega ekosistema bomo na GZS skupaj s Strateškim svetom za raziskave, razvoj in inovacije ter drugimi ključnimi partnerji v prihodnjih mesecih pripravili analizo stanja in prihodnosti prenosa tehnologij v Sloveniji. Naš cilj je identificirati sistemske ovire, oblikovati predloge za izboljšave in okrepiti podporne mehanizme, ki bodo omogočili, da dobre ideje hitreje zaživijo v gospodarstvu.