Shrani za kasnejše branje.
Razvoj regije sloni na tehnološko naprednih podjetjih, njihovo konkurenčnost pa še vedno zavira zastarela infrastruktura iz prejšnjega stoletja.
Mateja Jordan, foto: Tadej Kreft
Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine je z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega, nadpovprečnimi plačami ter izjemno izvozno naravnanostjo že vrsto let v samem državnem vrhu. Regija, ki jo poganjajo farmacija, avtomobilska industrija, visoko specializirana predelovalna dejavnost in vse bolj tudi trajnostni turizem, je pomemben steber razvoja celotnega slovenskega gospodarstva. Toda za pospešen razvoj bo treba odpraviti tudi ovire, predvsem na področju prometne in energetske infrastrukture ter kadrovske politike.
O razvojnih izzivih, priložnostih in skupni viziji smo se pogovarjali s predsednikom Upravnega odbora Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) Davidom Bratožem in direktorjem Tomažem Kordišem.
Naša podjetja niso le izvozniki, temveč sestavni del globalnih dobavnih verig in v številnih nišah narekujejo razvojne trende.
Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine je že leta najuspešnejše v Sloveniji po dodani vrednosti na zaposlenega in deležu prihodkov na tujih trgih. Kako ocenjujete ključne konkurenčne prednosti regije?
Bratož: Ključna konkurenčna prednost naše regije ni le v fizični proizvodnji, temveč v izjemni sposobnosti integracije naprednih tehnologij in lastnega znanja v končne izdelke. Neto dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša 79.100 evrov in za skoraj četrtino presega slovensko povprečje, ni naključje, ampak neposredna posledica strateške usmeritve vodilnih sistemov – od farmacije do avtomobilske industrije in drugih – v izdelke z visoko dodano vrednostjo.
V regiji smo uspešno uvedli koncept Industrije 4.0 in prehajamo v Industrijo 5.0, kjer robotizacija, avtomatizacija in digitalizacija niso več cilj, temveč standardno orodje za doseganje globalne konkurenčnosti. Učinkovitost procesov je med najvišjimi v Evropi.
Druga ključna prednost je naša geostrateška razpršenost. Z deležem prihodkov na tujih trgih, ki se na ravni regije giblje med 63 in 69 odstotki, pri vodilnih podjetjih pa presega 90 odstotkov, smo zgradili odpornost na lokalne pretrese. Naša podjetja niso le izvozniki, temveč sestavni del globalnih dobavnih verig in v številnih nišah narekujejo razvojne trende. Tradicijo tehničnih znanj sistematično nadgrajujemo s sodobnimi kompetencami, družbena odgovornost lastniško stabilnih podjetij pa ustvarja ekosistem, ki omogoča hitre prilagoditve in dolgoročno rast.
Kakšno sliko o poslovanju regije dajejo najnovejši gospodarski kazalniki, torej neto dobiček, rast BDP, povprečne plače in produktivnost?
Bratož: Gospodarski kazalniki za leto 2024 kažejo izjemno robustno, kapitalsko močno in razvojno usmerjeno gospodarstvo. Z realizacijo 7,1 milijarde evrov prihodkov in 2,214 milijarde evrov dodane vrednosti smo potrdili status gospodarskega motorja države. Neto čisti dobiček v višini 624 milijonov evrov ni le pokazatelj uspešnosti, pač pa tudi ključno jamstvo za prihodnost, saj se ta sredstva v veliki meri reinvestirajo v nove tehnologije, raziskave in širitev proizvodnih zmogljivosti.
Posebej pomembno je, da so ti rezultati visoki in stabilni kljub zahtevnim razmeram na globalnih trgih. Predelovalne dejavnosti, ki ustvarijo več kot 73 odstotkov prihodkov in skoraj 75 odstotkov dodane vrednosti, dokazujejo, da je industrija v naši regiji sodobna in visoko produktivna. To se neposredno odraža v standardu zaposlenih oziroma povprečni plači v višini 2.659 evrov, ki slovensko povprečje presega za skoraj 300 evrov.
Rast BDP v naši regiji je stabilnejša in nadpovprečna prav zaradi močne izvozne usmerjenosti in diverzifikacije. Ti kazalniki potrjujejo, da Dolenjska in Bela krajina ne sledita le pasivno gospodarskim trendom, temveč jih s proaktivnim pristopom in učinkovitim upravljanjem stroškov tudi ustvarjata.
Zamude pri projektu 3. razvojne osi jug povzročajo merljivo gospodarsko škodo in zmanjšujejo konkurenčnost podjetij.
Kje pa vidite največje slabosti oziroma omejitve razvoja?
Bratož: Naša največja razvojna omejitev je paradoksalna: imamo napredno gospodarstvo 21. stoletja, ki deluje na infrastrukturi iz sredine 20. stoletja. Odsotnost hitre štiripasovne ceste oziroma 3. razvojne osi jug je kritična točka, kjer država ne sledi dinamiki regije. Zamude pri tem projektu niso več le birokratska nevšečnost, saj povzročajo merljivo gospodarsko škodo in zmanjšujejo konkurenčnost podjetij zaradi naraščajočih logističnih stroškov ter tveganj v dobavnih verigah.
Čeprav je Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa predvidela zaključek prvih odsekov v obdobju 2021–2023, smo leta 2025 še vedno v fazi, ko postopki potekajo prepočasi. Nepravnomočna gradbena dovoljenja in dolgotrajni pritožbeni postopki zavirajo investicijski potencial. To je še posebej boleče za Belo krajino, kjer slaba prometna povezanost s predorom pod Gorjanci neposredno vpliva na depopulacijo in otežen dostop do delovnih mest.
Neustrezna infrastruktura pa ne prizadene le pretoka blaga, temveč tudi ljudi. Prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin so talci tranzitnega prometa, kar drastično zmanjšuje prometno varnost in kakovost bivanja. Brez sodobne ceste, novomeške obvoznice, regija izgublja privlačnost za visoko usposobljene kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo. Infrastrukturni dolg države do naše regije je velik in zahtevamo njegovo takojšnjo sanacijo.
Kako zamuda pri gradnji 3. razvojne osi konkretno vpliva na poslovanje podjetij? Bi hitrejša izvedba bistveno spremenila konkurenčnost regije?
Bratož: Vsako leto zamude neposredno pomeni izgubljeno priložnost za hitrejši razvoj. Kljub temu je treba pozdraviti ključne premike v letu 2025. Dejstvo, da je DARS maja letos od Evropske investicijske banke (EIB) pridobil 120 milijonov evrov posojila za novomeško vzhodno obvoznico, je izjemnega pomena. EIB je s strogimi kriteriji in tehnično pomočjo JASPERS potrdila ekonomsko upravičenost in okoljsko sprejemljivost projekta.
EIB v oceni poudarja, da bo nova 9,8-kilometrska hitra cesta izboljšala pretočnost, varnost in kakovost zraka, kar ruši mite o škodljivosti projekta. Vključitev trajnostnih elementov, kot so kolesarske povezave ter most za pešce in kolesarje čez Krko, dokazuje, da gre za sodoben projekt, skladen z evropskimi cilji zelene mobilnosti.
Junijska objava dokumentacije za gradbeno dovoljenje za 3. in 4. etapo s strani MNVP je korak v pravo smer. Hitrejša izvedba, zlasti predora pod Gorjanci, bi bila prelomnica, saj ne bi le sprostila logističnega krča, temveč bi Belo krajino dejansko integrirala v osrednji gospodarski prostor. Pospešila bi pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in predvsem mladim v Beli krajini dala perspektivo, da za uspešno kariero ni treba zapustiti domačega okolja.
Imajo dolenjska in belokranjska podjetja še katere druge aktualne izzive? So to morda kadri, stroški dela, energetska preskrba, logistika …?
Bratož: Izzivi so večplastni, vendar na vrhu prioritet ostaja neustrezna cestna povezava. Zaradi zamika gradnje 3. razvojne osi dnevni promet skozi Novo mesto povzroča zastoje, ki neposredno vplivajo na pretočnost blaga. To podaljšuje logistične čase, zvišuje stroške in zmanjšuje privlačnost regije za tuje investitorje, ki zahtevajo brezhibno logistiko.
Glede na našo izvozno usmerjenost postaja vse bolj pereč izziv strošek dela v primerjavi s produktivnostjo. Čeprav izplačujemo nadpovprečne plače, nas visoka obdavčitev dela na sistemski ravni dela nekonkurenčne pri privabljanju vrhunskih strokovnjakov iz tujine. Podjetja nenehno opozarjajo, da je za ohranitev mednarodne konkurenčnosti nujna davčna razbremenitev razvojnih in inženirskih delovnih mest.
Tretji velik izziv pa je energetska negotovost. Kljub temu, da podjetja množično vlagajo v lastne sončne elektrarne in energetsko učinkovitost, ostajajo visoke cene energije in vprašanje dolgoročne stabilne oskrbe pomemben dejavnik tveganja. Pogrešamo hitrejše posodabljanje distribucijskega omrežja, ki bi omogočilo priklop vseh načrtovanih obnovljivih virov.
Mala podjetja potrebujejo več podpore za lažji dostop do financiranja oz. subvencij in ugodnih posojil za začetne naložbe v zelene tehnologije.
Kako bi ocenili inovacijski potencial podjetij v regiji – od vlaganj v razvoj, sodelovanja z raziskovalnimi institucijami do uvedbe novih tehnologij? Kakšno podporo pri tem lahko ponudi zbornica?
Kordiš: Vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, robotizacijo, avtomatizacijo, izobraževanja in razvoj kadrov ostajajo stalnica v regiji, saj s tem gospodarske družbe povečujejo dodano vrednost in konkurenčnost tako družb kot regije. Inovativnost, inovacijska kultura in razvojna naravnanost so temelj dolgoročne konkurenčnosti in to dokazujemo že zadnjih petnajst let z najvišjo dodano vrednostjo na zaposlenega v Sloveniji.
GZDBK že osemnajst let načrtuje in izvaja razpis za podelitev priznanj za inovacije, ki poteka v okviru projekta Inovativna Slovenija in vključuje vse regijske zbornice. V teh letih smo na razpis prejeli že 396 inovacij tako iz gospodarskih družb kot od podjetnikov in visokošolskih zavodov. V tem obdobju smo inovatorkam in inovatorjem podelili 137 zlatih, 189 srebrnih in 54 bronastih priznanj ter 15 diplom.
Pred petimi leti smo na zbornici ustanovili tudi edino sekcijo za inovativnost v Sloveniji s poslanstvom spodbujanja inovativnosti in ozaveščanja o njenem pomenu pri razvoju izdelkov, procesov in storitev vseh gospodarskih subjektov.
Zbornica je pred petimi leti samostojno začela z razstavo inovacij na Glavnem trgu v Novem mestu, ta je bila letos na ogled od sredine septembra do konca oktobra. Poleg tega smo v okviru sekcije organizirali že več izobraževanj in izmenjav dobrih praks v vodilnih dolenjsko-belokranjskih podjetjih in raziskovalnih inštitucijah. MSP in podjetnikom pa omogočamo tudi pomoč pri zaščiti inovacij in svetujemo pri dostopu do razpisov in subvencij.
Zeleni prehod je strateški izziv vseh industrij. Kako pripravljena so podjetja v regiji in kje potrebujejo največ podpore?
Kordiš: Pripravljenost podjetij v regiji na zeleni prehod je različna. Velika in srednje velika izvozno usmerjena podjetja kot del mednarodnih dobavnih verig in zakonodaje so prehod že prepoznala kot strateško nujnost in aktivno vlagajo v energetsko učinkovitost, optimizacijo procesov ter krožno gospodarstvo. Zlasti mala podjetja pa potrebujejo več podpore predvsem za lažji dostop do financiranja oziroma subvencij in ugodnih posojil za začetne naložbe v zelene tehnologije. Prepoznavamo pa tudi potrebo po dodatnih kompetencah, predvsem pri razumevanju in implementaciji kompleksne evropske in slovenske zakonodaje. Tukaj pogrešamo predvsem razpis za razvoj kompetenc kadrov.
Kako pa gospodarstvo sodeluje z izobraževalnimi ustanovami? Ali so programi dovolj prilagojeni potrebam podjetij?
Kordiš: Sodelovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov je na primernem nivoju. Zbornica in gospodarstvo sta od ustanovitve zbornice leta 2007 dejavno sodelovala pri razvoju visokošolskega prostora in Univerze v Novem mestu, saj se zavedamo, da samo znanje in delo prineseta uspeh.
Leta 2016 je upravni odbor zbornice dal podporo za ustanovitev Univerze v Novem mestu, v naslednjih letih pa še šest pozitivnih mnenj za nove študijske programe novomeških fakultet. V letu 2021 smo podprli ustanovitev javnega raziskovalnega zavoda Znanstveno tehnološko središče Novo mesto ter ustanovitev javnega visokošolskega zavoda in četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu.
Zbornica in gospodarstvo sodelujeta tudi s srednješolskimi ustanovami. Spremembe na zahtevnih tujih trgih so hitre in stalne, izobraževalni programi pa tem spremembam ne sledijo dovolj hitro. Pričakujemo pa, da obstoječi programi dijakom in študentom zagotovijo dovolj znanja za uspešno vključitev v različne procese znotraj podjetij.
Pomemben strateški cilj bo tudi prehod v trajnostni turizem z visoko dodano vrednostjo.
Katere kompetence bodo po vašem mnenju najbolj iskane v prihodnjih letih?
Kordiš: V prihodnjih letih bodo najbolj iskane kompetence, ki združujejo tehnično znanje z analitičnimi in socialnimi spretnostmi. Med kompetencami bodo najbolj iskane analitično razmišljanje, fleksibilnost, agilnost, vodenje, ustvarjalno razmišljanje, tehnološka pismenost, upravljanje talentov, prilagodljivost in medkulturna komunikacija.
Industrija ostaja temelj regije, vse bolj v ospredju pa je tudi turizem. Kakšna je njegova razvojna perspektiva? Kje so še neizkoriščene priložnosti?
Kordiš: Turizem v regiji se krepi in ima odlično razvojno perspektivo na temelju naravnih danosti, ki omogočajo rast v smeri zelene ekonomije, in bogate kulturne dediščine. Razvojna perspektiva je prehod iz večinoma tranzitnega v trajnostni butični in zeleni turizem, ki bo osredotočen na visoko kakovost in izkušnjo. Ob naravnih virih Krki in Kolpi, gozdnati površini in termalni vodi je možen razvoj butičnega, trajnostnega in medicinskega turizma z visoko dodano vrednostjo. Izziv je v aktivnem turizmu s povezovanjem kolesarskih, pohodniških in vodnih poti v celovite, medregijske pakete. Priložnost vidim tudi v močnejšem trženju vrhunske vinske in lokalne kulinarike v povezavi z lokalnimi pridelovalci.
Katera področja vidite kot nosilce gospodarske rasti v naslednjem desetletju?
Kordiš: Gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine bo v naslednjem desetletju temeljilo na pametni specializaciji in diverzifikaciji. Ključni razvojni usmeritvi bosta nadaljnja rast in razvoj visokotehnoloških farmacevtskih produktov z vlaganji v stalne inovacije ter krepitev avtomobilske industrije in predelovalnih dejavnosti s prehodom na proizvodnjo električnih vozil, lahkih materialov ter napredne proizvodne opreme in sistemov. Pomemben strateški cilj bo tudi prehod v trajnostni turizem z visoko dodano vrednostjo.
Za uspešno delovanje zbornice je ključno sodelovanje vodstvene ekipe. Kako bi opisali vajino sodelovanje kot predsednika in direktorja? Kakšne sinergije prinaša tak dvojec?
Bratož: Sodelovanje med predsednikom in direktorjem zbornice je strateško in dopolnjujoče, pri čemer je ključna delitev vlog in medsebojno zaupanje. Predsednik je strateg in vizionar ter določa ključne strateške usmeritve in vzpostavlja partnerstva ter daje jasno podporo področju raziskav, razvoja in inovativnosti ter področju izobraževanj in delovanju strokovnih sekcij zbornice. Jasno se zavzema za ključne prometne in elektroenergetske infrastrukturne regijske projekte in razvoj visokošolskega prostora in javne Univerze v Novem mestu. Je tudi pomemben povezovalec sodelovanja med podjetji ter promotor podjetniškega načina razmišljanja med mladimi bodočimi zaposlenimi.
Kordiš: Kot direktor sem odgovoren za operativno izvajanje strategije, vodenje zbornice, zagotavljanje finančne stabilnosti ter kakovostnih storitev za podjetja. Naše delo temelji na zaupanju in sodelovanju, saj lahko le skupaj naredimo več za zbornico, za zagovarjanje interesov podjetij in za razvoj regije.
Kako zbornica povezuje podjetja pri skupnih izzivih – od mednarodne prepoznavnosti do kadrovanja in digitalizacije?
Kordiš: Zbornica deluje kot ključni povezovalni člen in inkubator skupnih rešitev. Načrtovali in izvedli smo že več dogodkov v povezavi z gospodarsko diplomacijo in B2B srečanj ter pomagali pri iskanju tujih partnerjev. Povezujemo se s čezmejnimi gospodarskimi zbornicami, Visokošolskimi ustanovami v Zagrebu in na Reki. Od leta 2009 naprej organiziramo aktiven nastop regijskih podjetij na Kariernem sejmu MojeDelo, ki se je izkazal kot pozitivna, sinergijska in inovativna izkušnja vseh udeleženih. Na GZDBK smo bili in smo vključeni v projekte, za katere verjamemo, da pomagajo pri razvoju in promociji regije in regijskega gospodarstva. Vsi projekti krepijo program, ki ga zbornica prvenstveno izvaja za svoje člane.
Vizija je oblikovanje Dolenjske in Bele krajine v najbolj inovativno, konkurenčno in trajnostno usmerjeno regijo v Sloveniji, ki ponuja visoko kakovost življenja.
Naša zbornica je vodila tri kompetenčne centre za razvoj kadrov, na nov razpis pa čakamo že od septembra 2022. Na področju digitalizacije smo člani partnerskega konzorcija SRC-EDIH, ki se zaključuje, vendar bomo v prihodnjem letu nadaljevali z nadgrajenim programom EDIH 2.0. V okviru projekta smo izvedli številna ciljno usmerjena izobraževanja, storitve in dogodke ter prispevali k razvoju inovacijskega ekosistema.
Kakšna so, poleg že omenjenih, pričakovanja do države? Na kaj najpogosteje opozarjate v dialogu z odločevalci?
Kordiš: Pričakovanja so usmerjena predvsem v zagotavljanje stabilnega, predvidljivega in spodbudnega poslovnega okolja. Cilj je zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev postopkov s poudarkom na gradbenih dovoljenjih, okoljevarstvenih postopkih in dovoljenjih ter razbremenitev stroškov dela. Najpogosteje opozarjamo na pospešitev gradnje ključne cestne, pa tudi regijske železniške infrastrukture ter naložbe v digitalno infrastrukturo, ki so vitalne za izvozno gospodarstvo. Na področju pomanjkanja kadrov želimo reševanje izzivov s hitrejšim in bolj prožnim sistemom ter ciljno usmerjenimi programi. Opozarjamo tudi na nujnost decentralizacije in uravnoteženega regionalnega razvoja, da ne bi prihajalo do prelivanja sredstev zgolj v osrednjo regijo.
Na katere zbornične projekte ste posebej ponosni, tako zaradi vpliva na regijo kot zaradi podjetniškega sodelovanja?
Kordiš: Posebej ponosni smo na projekte, ki imajo trajen vpliv na našo regijo in širši ekosistem ter povezujejo podjetja vseh velikosti. Kompetenčni centri za razvoj kadrov so pomembno prispevali k razvoju številnih malih in srednje velikih podjetij v regiji. Tako oni kot mi na zbornici si še vedno prizadevamo, da bi bil v razumnem roku objavljen nov razpis za nadaljevanje aktivnosti.
Razvoj inovacijske kulture in spodbujanje inovacij je dolgoletni projekt, ki je prepoznan in zelo dobro sprejet tako v regiji kot širše. Tudi izmenjava dobrih praks v podjetjih za strokovne sekcije je med člani odlično sprejeta, saj na ta način krepimo strokovno sodelovanje ter mreženje in omogočamo dostop do širokega nabora idej in rešitev.
Omeniti želim tudi projekt SRC-EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče –, ki je pomemben za krepitev podjetniškega sodelovanja, razvoj kompetenc ter za specializirana svetovanja in storitev »preizkušanja pred investiranjem«.
Kakšna je vaša vizija razvoja regije do leta 2030? Kje želite videti dolenjsko-belokranjsko gospodarstvo čez pet let?
Kordiš: Vizija je oblikovanje Dolenjske in Bele krajine v najbolj inovativno, konkurenčno in trajnostno usmerjeno regijo v Sloveniji, ki ponuja visoko kakovost življenja.
Bratož: Dolenjsko-belokranjsko gospodarstvo bo čez pet let še močneje izvozno usmerjeno, s povečanim deležem produktov in storitev z visoko dodano vrednostjo, ki so plod lastnega razvoja. Večina ključnih dejavnosti bo zaključila prvo fazo digitalne in zelene transformacije, s čimer bo regija primer dobre prakse krožnega gospodarstva in uporabe pametnih tehnologij. Zbornica in podjetja bomo ustvarili skupen privlačen in usklajen kadrovski bazen, ki bo privabljal visoko usposobljene strokovnjake iz Slovenije in tujine. Ustvarili bomo močne povezave med industrijo, turizmom in izobraževalnimi institucijami, ki bodo zagotavljale sinergije in dolgoročno konkurenčnost. Mladi iz vse Slovenije bodo našo regijo prepoznali kot idealno za karierno in osebnostno rast ter visoko kakovost življenja.
