Shrani za kasnejše branje.
Cilji na področjih elektroindustrije, trajnostne mobilnosti in logistike so pomembni za konkurenčnost celotnega gospodarstva.
Barbara Perko
Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z gospodarstveniki v dokumentu Made in Slovenia 2035 začrtala cilje za omenjena področja. Avtomobilski sektor in elektroindustrija sta izvozno pomembni panogi, logistika pa je ključna za spodbujanje mednarodne trgovinske menjave Slovenije tako v regiji kot širše.
Cilji so realistični in hkrati dovolj ambiciozni
»Cilji za elektroindustrijo so ambiciozni, a zelo dobro zasnovani in skladni z realnimi potrebami panoge. Kot sektor, ki ustvarja 8,3 % prihodkov slovenskega gospodarstva, šestino izvoza ter zaposluje okoli 55.000 ljudi, je elektroindustrija upravičeno prepoznana kot strateško ključna panoga,« poudarja Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije.
Podjetja v slovenski elektroindustriji načrtujejo intenzivna vlaganja v razvoj novih izdelkov, digitalizacijo proizvodnje, uvajanje umetne inteligence in razširitev prisotnosti na globalnih trgih. Njihove ključne usmeritve so diverzifikacija, avtomatizacija, vertikalna integracija ter razvoj produktov z višjo dodano vrednostjo, vključno z rešitvami za ogljično nevtralnost in izdelki za dvojno uporabo.
Na podlagi zastavljenih ciljev lahko panoga odigra svojo razvojno in sistemsko podporno vlogo v celotnem gospodarstvu. Ključni izziv prestavljata globalna konkurenca (predvsem Azija) in nestabilnost globalnega okolja, »kar pomeni, da bodo cilji dosegljivi le ob močni podpori države in usklajenem delovanju podjetij,« je prepričana direktorica.
Pomembno je, da so že do leta 2030 sprejeti ukrepi, ki bodo industriji pomagali doseči zadane cilje. Poskrbeti je treba za pospešeno digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, obenem pa intenzivno vlagati v razvoj novih produktov, zlasti na področju elektrifikacije. Poskrbeti je treba, da bo na voljo več STEM kadrov, omogočiti hitrejše zaposlovanje tujcev in ustvariti spodbudno davčno okolje za inženirje. Andreja Hlišč dodaja, da je treba nujno zagotoviti konkurenčne pogoje poslovanja, kar pomeni predvidljive in stabilne politične odločitve, debirokratizacijo in zmanjšanje davčnih obremenitev za podjetja.
”Cilji bodo dosegljivi le ob močni podpori države in usklajenem delovanju podjetij.
»Slovenska elektroindustrija lahko v prihodnjem desetletju izkoristi več pomembnih razvojnih priložnosti, povezanih z globalnimi spremembami in novimi potrebami trga,« poudarja Andreja Hlišč. »V industriji, prometu in gradbeništvu elektrifikacija in digitalizacija odpirata prostor za nove produkte, storitve in programsko opremo z vgrajeno kibernetsko varnostjo in IoT tehnologijami. Slovenija je na tem področju nadpovprečno konkurenčna,« izpostavlja. Izvozne priložnosti prinašata tudi obnova in prestrukturiranje prizadetih območij (Ukrajina, Bližnji vzhod), vendar zaradi trenutne geopolitične negotovosti in omejenih finančnih virov ni jasno, koliko jih bo Slovenija dejansko izkoristila.
»Vertikalna integracija in delna proizvodnja (npr. polizdelki) v Aziji (Kitajska, Indija, ASEAN države) omogočata boljše stroškovno upravljanje in odzivnost slovenskih podjetij,« eno od razvojnih priložnosti navaja Andreja Hlišč. Izpostavlja pa še dve pomembni točki. Prva je razvoj kadra in vlaganje v znanje, kjer lahko Slovenija s štipendijskimi shemami in spodbujanjem tehničnih poklicev okrepi bazo visoko usposobljenih strokovnjakov in s tem pridobi trajno konkurenčno prednost. Za povečanje obsega in diverzifikacijo pa bosta ključna rast z akvizicijami in vstop na nove trge, »a odprto ostaja vprašanje, od kod bo prišel potreben kapital«.
Potrebni so nadaljnji tehnološki preboji
Na področju trajnostne mobilnosti cilje narekujejo svetovni megatrendi, od okoljskih vplivov in tehnološkega napredka do demografskih izzivov in sprememb v globalni ekonomiji. »Ukrepi za dosego teh ciljev so zelo obsežni in zahtevajo tudi močan premik v kompetencah, govorimo celo o tehnološkem cunamiju. Slovenska industrija ima sedaj še močno bazo znanja in s tem tudi osnove za izvedbo te zahtevne transformacije. Potrebujemo nadaljnje tehnološke preboje v samih izdelovalnih postopkih, kot tudi prehod na proizvode z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim vplivom. Velik potencial je tudi v napredni digitalizaciji proizvodov, predvsem na račun avtomatizacije in informatizacije mobilnosti,« je jasen Aleš Bizjak, direktor Združenja kovinske industrije.
Prvi pogoj, da bodo cilji lahko doseženi, je po njegovem mnenju zadržanje ambicioznih in sposobnih kadrov v Sloveniji ali njihovo privabljanje iz tujine. »Brez tega ne bo zadostnega razvoja ne na strani ponudbe proizvodov, kot tudi ne na strani tehnoloških rešitev produktivnosti,« je poudaril. Poskrbeti je treba tudi za bolj agilne razvojne podporne sheme, ki niso usmerjene samo v razvoj novih naprednih proizvodov, ampak tudi v razvoj avtomatiziranih in digitaliziranih procesov, ki bodo zagotavljali ustrezno produktivnost in podpirali zeleni prehod.
»Če upoštevamo celotno dobavno verigo je skupna vrednost prihodkov avtomobilskega sektorja ocenjena na 12 mrd evrov, kar je enakovredno največjim panogam slovenskih predelovalnih dejavnosti, kot sta kovinska ali elektro industrija. Zato je slovensko gospodarstvo precej odvisno od avtomobilske industrije, ne samo z vidika samega obsega poslovanja in s tem povezanih delovnih mest, ampak tudi z razvojnega vidika, saj je ravno avtomobilska industrija močan vir naprednih tehnoloških rešitev,« je pojasnil. Zapolniti je treba tudi veliko vrzel v konkurenčnosti, ki lahko znaša več kot 20 % napram globalnim tekmecem. »Podjetja potrebujejo enake konkurenčne pogoje. Slaba konkurenčnost znatno in dolgoročno zmanjšuje prihodke, hkrati pa tudi močno zavira nadaljnji razvojni potencial industrije v Sloveniji. To se lahko zgodi tudi, če se slovenska podjetja pričnejo odločati, da v večji meri prenesejo svojo proizvodnjo v tujino.«
Pomembno je, da podjetja izkoristijo tehnološko transformacijo, se uveljavijo kot razvijalci proizvodov z višjo dodano vrednostjo in nižjim okolijskim odtisom, lastnimi blagovnimi znamkami kot tudi uvajajo visoko produktivne procese. »Priložnosti so tudi v lokalizaciji dobavnih verig, saj v avtomobilski industriji logistični stroški predstavljajo pomemben del vseh stroškov za izdelavo vozila.«
Cilji logistike so cilji za konkurenčnost gospodarstva
»Ohranitev in izboljšanje konkurenčnosti slovenske logistike bo še povečalo izvozno usmerjenost panoge in kvaliteto oskrbovanja domačega gospodarstva, ustvarilo kvalitetna delovna mesta in prispevalo k še večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« je prepričan Robert Sever, direktor Združenja za promet. »Osebno menim, da če bomo izboljšali konkurenčnost slovenske logistike, se bo izvozna usmerjenost panoge še povečala in izboljšala se bo tudi kvaliteta oskrbovanja domačega gospodarstva. Logistika ustvarja kvalitetna delovna mesta in po mednarodnih raziskavah bistveno prispeva k povečanju konkurenčnosti celotnega gospodarstva, zato so cilji panoge v Made in Slovenia 2035 v bistvu cilji za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«
Sever poudarja, da se slovenska logistična podjetja odzivajo na spremembe, ki se dogajajo, saj v nasprotnem primeru ne bi ohranjala konkurenčnosti v globalnih oskrbovalnih verigah. Še vedno pa ostajajo določene neizkoriščene priložnosti. »Slovenija ne izkoristi v polni meri geostrateške lege na križišču evropskih prometnih koridorjev. Nismo dovolj ambiciozni pri razvoju logističnih vozlišč, ki bi ponujala digitalizirane (pametne), trajnostne in zelene rešitve za vso blago, ki je namenjeno na nam ključne trge v Sredozemlju, Balkanu in osrednji Evropi.«
”Ukrepi za dosego teh ciljev so zelo obsežni in zahtevajo močan premik v kompetencah, govorimo celo o tehnološkem cunamiju.
Slovenija mora imeti jasno strategijo razvoja logistike. »Verjetno je to značilno za vso gospodarstvo, ampak ne škodi večkrat poudariti, da je nujno ustvariti konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje. Pri konkretnih ukrepih pa smo uvrstili zelo visoko poenostavitev postopkov za pridobivanje delovnih dovoljenj in izboljšanje izobraževanja kadrov v logistiki, saj bo v prihodnje to konkurenčna prednost vsake države. Logistika je zelo odvisna tudi od internacionalizacije in konkurenčnega nastopa na ključnih strateških trgih, zato je strateško ukvarjanje z internacionalizacijo pomembna naloga v bodoče,« dodaja Robert Sever.
Trajnostna mobilnost
16 % izvoza
12 milijard EUR prihodkov
več kot 65.000 zaposlenih
59.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega
Elektroindustrija
17 % izvoza
12,4 milijarde EUR prihodkov
več kot 55.000 zaposlenih
60.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega
Logistična in gradbena panoga
10 % izvoza
20 milijard evrov prihodkov
več kot 108.000 zaposlenih
60.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega