Shrani za kasnejše branje.
Druga največja rezervna valuta na svetu, ki obstaja že več kot četrt stoletja in jo kot uradno valuto uporablja 20 od 27 članic Evropske unije, je korak bliže, da dobi svojo digitalno različico.
mag. Štefan Belingar, samostojni svetovalec pri Analitiki GZS
Digitalizacija in nove tehnologije vse bolj vplivajo na vsakodnevno življenje državljanov in gospodarske tokove. Z digitalizacijo se načini plačevanja spreminjajo. S povečevanjem obsega spletnih nakupov in preusmerjanjem plačilnih instrumentov k najrazličnejšim zasebnim digitalnim plačilnim sredstvom se uporaba evrobankovcev in evrokovancev pri plačilih zmanjšuje.
Kaj je digitalni evro?
Digitalni evro bo elektronska oblika gotovine za digitalizirani svet. Digitalni evro bo tako postal najsodobnejše in stroškovno učinkovito plačilno sredstvo ter kot digitalna oblika enotne valute v celoti zamenljiv za evrogotovino in dostopen za javnost za različne vrste transakcij. Digitalni evro bo imel status zakonitega plačilnega sredstva, kar med drugim pomeni, da ga morajo prejemniki plačil obvezno sprejemati. Izdajala ga bo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic. Vezan bo na vrednost evra: en digitalni evro bo vreden en klasični evro. Njegovo vrednost bo zagotavljala Evropska centralna banka.
Digitalni evro bo na voljo fizičnim in pravnim osebam za namene plačil malih vrednosti. (Podobno kot danes že obstaja SEPA plačilni sistem malih vrednosti, medtem ko je nasprotno TARGET plačilni sistem za takojšnjo poravnavo plačil velikih vrednosti in poslov z vrednostnimi papirji v evrih).
Zakaj je digitalni evro potreben?
Vse bolj se opaža, da se zmanjšuje uporaba gotovine. Še leta 2016 je bilo v EU z gotovino opravljenih 79 odstotkov vseh finančnih transakcij, lani pa le še 59 odstotkov. Vse manj je tudi bankomatov – leta 2016 jih je bilo še 420.000, zdaj jih je 370.000. Razlika v uporabi gotovine se po državah članicah v maloprodajnem sektorju močno razlikuje – ponekod se uporablja v 70 odstotkih transakcij, spet v drugih državah le v 20 odstotkih transakcij.
S povečevanjem obsega spletnih nakupov in preusmerjanjem plačilnih instrumentov k najrazličnejšim zasebnim digitalnim plačilnim sredstvom, se uporaba evrobankovcev in evrokovancev pri plačilih zmanjšuje.
Digitalni evro ne bo nadomestil gotovine, ampak bo predstavljal dodatno obliko enotne valute evro in bo tako komplement evrobankovcem in evrokovancem, kar pomeni, da bo uporabnikom na voljo poleg evrogotovine.
Cilj uvedbe digitalnega evra
Digitalni evro bo ohranil značilnosti gotovine. Pomembna cilja, ki ju zasleduje uvedba digitalnega evra, sta zagotovitev visoke stopnje zasebnosti pri plačevanju z digitalnim evrom, ki bo mogoče tudi brez internetne povezave, in digitalna finančna vključenost ranljivejših skupin.
Digitalni evro bo spodbudil digitalizacijo, okrepil denarni in plačilni sistem ter potrošnikom in podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način. Enako kot gotovina bo digitalni evro netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen.
Kako bo mogoče plačevati z digitalnim evrom?
Danes imajo potrošniki redkokdaj možnost, da pri plačevanju v trgovini uporabijo takojšnje plačilo, kar hkrati tudi pomeni, da trgovci denarja ne prejmejo takoj. Z digitalnim evrom se bo to spremenilo, saj bodo vsa plačila z digitalnim evrom takojšnja plačila.
Digitalni evri bodo shranjeni v digitalni denarnici (na elektronskih napravah), ki jo bodo uporabniki imeli odprto pri banki ali javnem posredniku. Tako bodo lahko vsa običajna elektronska plačila – v trgovinah in restavracijah, na spletu ali neposredno drugim ljudem – opravljali s telefonom ali kartico. Plačila bo mogoče izvesti tudi brez internetne povezave. Vsak uporabnik bi si v svojo denarnico z računa prenesel evre. Plačilne transakcije bodo izvedene v nekaj sekundah, podobno kot so izvedene s kriptovalutami. Tako bo še hitreje potekal tudi čezmejni plačilni promet.
Bodo še obstajale bančne kartice in gotovina?
Še naprej bo mogoče v EU plačevati tudi z gotovino in bančnimi karticami. Digitalni evro bo dopolnilo gotovine. ECB bo določila zgornje meje digitalnih evrov v elektronskih denarnicah. Zgornja omejitev posedovanja digitalnih evrov naj bi koristila tudi preprečevanju pranja denarja. Doslej se je pogosto omenjalo, da bi lahko imeli v digitalni denarnici 3.000 evrov naenkrat, da ne bi ljudje v času krize množično pretopili depozite v digitalne evre, kar bi utegnilo ogroziti stabilnost bank.
Digitalni evro bo deloval tako s spletno povezavo kot tudi brez nje.
Kako bi digitalni evro deloval?
Digitalni evro bo ljudem omogočal, da izvajajo varna takojšnja plačila v fizičnih in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi evroobmočja so ali pri katerem ponudniku plačilnih storitev imajo račun.
Digitalni evro bo deloval tako s spletno povezavo kot tudi brez nje, zato šibek omrežni signal ne bo ovira. Kadar se bodo plačila v digitalnih evrih izvajala brez spletne povezave, bosta podatke o plačilu poznala samo plačnik in prejemnik plačila, kar bo zagotavljalo najvišjo možno raven zasebnosti.
Vpliv na gospodarstvo
Digitalni evro bo imel pomemben vpliv na celotno gospodarstvo Evrosistema, predvsem na bančni sistem, ponudnike plačilnih storitev in delovanje plačilnega prometa v EU ter trgovce. Trgovci bodo imeli več izbire pri prejemanju plačil in bodo lahko izkoristili prednosti bolj konkurenčnega vseevropskega trga plačil, kar bo privedlo do večje učinkovitosti tega trga.
Pričakuje se, da bo uvedba digitalnega evra vplivala tako na trg EU za plačila malih vrednosti kot na bančne vloge. Po eni strani bo lahko digitalni evro zmanjšal tržni delež obstoječih zasebnih elektronskih plačilnih sredstev, kar bo pomenilo nižje prihodke za nekatere ponudnike plačilnih storitev. Po drugi strani pa bo distribucija digitalnega evra pomenila tudi nove prihodke za ponudnike plačilnih storitev iz naslova dodatnih storitev povezanih z digitalnim evrom.
Varnost
Enako kot druge digitalne infrastrukture bo tudi digitalni evro lahko tarča kibernetskih napadov. Da bi bilo to tveganje čim manjše, bo digitalni evro temeljil na najsodobnejših tehnologijah, s katerimi se vzpostavlja okolje, ki je odporno na kibernetske grožnje in sposobno reševati izzive prihodnosti. Digitalni evro bo spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam, kot so izpadi električne energije.
Primerjava s kriptosredstvi in s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov
Razvoj digitalnega evra bo med ostalim temeljil na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in tehnologijami razpršene evidence. Vendar bo digitalni evro v svojem bistvu še vedno t. i. centralnobančni denar. Njegova vrednost v primerjavi s kriptovalutami ne bo nihala. To pomeni, da mu bo kritje zagotavljala centralna banka. Zato bo netvegan.
Centralne banke imajo nalogo, da vzdržujejo vrednost denarja, ne glede na to, ali je v fizični ali digitalni obliki. Poleg tega bo zagotavljal zasebnost in varstvo podatkov.
Za kriptosredstva oziroma kripotovalute (t. i. stabilne kovance) ne jamči noben jasno ugotovljiv subjekt, kar pomeni, da terjatev ni mogoče izterjati.
Po drugi strani je stabilnost in zanesljivost stabilnih kovancev v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, ter od tega, kako verodostojna in izvršljiva je njegova zaveza, da bo skozi čas vzdrževal vrednost teh kovancev. Digitalni evro, kljub nekaterim podobnim tehnologijam, ne bo nova oblika kriptosredstev.
Najhitreje bi digitalni evro lahko začeli uporabljati čez šest let, torej od leta 2029 naprej.
Časovnica uvedbe Digitalnega evra
Po dvoletni fazi proučevanja je Svet ECB sklenil, da bo nadaljeval s pripravljalno fazo, ki se je začela 1. novembra 2023 in bo trajala dve leti.
Evropska komisija je predlagala zakonodajni akt (pravni okvir), s katerim bi digitalni evro zaživel, tehnične vidike mora urediti še Evropska centralna banka (ECB).
Najhitreje bi digitalni evro lahko začeli uporabljati čez šest let, torej od leta 2029 naprej.
Podpora projektu
Politika EU v splošnem izraža glasno podporo projektu uvedbe digitalnega evra. Argumenti za uvedbo se v glavnem sklicujejo na vse večjo popularnost kripto valut, ki bi lahko v prihodnosti začele spodkopavati uradno valuto. Močen argument za uvedbo je tudi dejstvo, da svoje lastne različice kripto valut uvajajo malodane vsa velika tehnološka podjetja. Če Evropska unija ne ponudi konkurenčne alternative, bi popularizacija (zasebnih) kripto valut dala nepopisno moč v roke multinacionalk. Možnost nadzora, ki jo brez izjeme prinaša uvedba digitalne valute, je po mnenju mnogih bolje prepustiti vladi, na katero ima javnost vsaj posreden vpliv.
