Shrani za kasnejše branje.
Pojav elektronskih knjig kljub črnogledim napovedim do danes ni resno zatresel trga klasičnih knjig v Sloveniji, še šibkejša konkurenca tiskanim so zvočne knjige. Trg zvočnic je pri nas sicer še v povojih, novi knjižni obliki pa založnike vseeno spodbujata tudi k preoblikovanju spletne prodaje in naročniških sistemov.
Mateja Jordan
Z multimedijskimi platformami nagovarjajo predvsem tiste, ki želijo do dobrih vsebin pristopati na hiter in preprost način, predvsem pa širijo ciljno skupino bralcev. Rast trga e-knjig sicer zaostaja za napovedmi izpred desetletja. Predlani je bilo na evropskih trgih prodanih skoraj 85 % knjig v tiskani obliki, 12,6 % v digitalni, v avdio obliki pa le 2,5 %. V Sloveniji, po podatkih Združenja založnikov in knjigotržcev pri GZS, delež izdanih e-knjig presega 20 %.
Globoko branje ostaja domena tiskanih knjig
Pred desetletjem je zaživela spletna trgovina z e-knjigami Emka, založbe Mladinska knjiga. Zanimanje za e-knjige se povečuje, delež od celotne prodaje knjig v spletni knjigarni emka.si pa je še vedno majhen, ugotavljajo pri naši največji založbi. Ponudbo sproti dopolnjujejo, posamezne e-knjige bodo kupcem kmalu ponudili tudi v hrvaškem in angleškem jeziku.
Pri Mladinski knjigi (MK) Založba so pred slabim letom zasnovali tudi prvi naročniški model z digitalnimi knjižnimi vsebinami v Sloveniji – Mladinska knjiga PLUS. Novost za bralce pomeni oblikovanje novih navad, hkrati pa, se zaveda glavna urednica dr. Alenka Kepic Mohar, z njo nagovarjajo tudi tisto ciljno publiko, ki se bolj kot v knjigarnah giblje v digitalnih ekosistemih. »Število registracij raste, največji izziv pa je seveda prehod uporabnika iz testnega v naročniško razmerje. Ciljna publika se odziva, posebej zanimivo je spremljati rast naročnikov ob dodajanju novih vsebin in novih formatov,« z zadovoljstvom ugotavlja Kepic Mohar, saj najbolje poslušane e-knjige in zvočnice dosegajo po več tisoč ogledov oziroma poslušanj.
Najbolj poslušane e-knjige in zvočnice dosegajo po več tisoč ogledov oziroma poslušanj.
Foto: arhiv Mladinska knjiga
Aplikacijo razvijajo in dopolnjujejo, obenem pa testirajo odziv bralcev na sočasne izide tiskane knjige, e-knjige, zvočnice in »branke«. »Zanima nas tudi, kako naročniki sprejemajo feljtonski način posredovanja vsebin ter kaj pomeni ekskluzivni dostop do vsebin pred izidom tiskane knjige,« razkriva glavna urednica MK. Izpostavlja tudi nov format kratkih navdihujočih filmov, ki so jih poimenovali navdihovalci. Pri založbi se zavedajo, da takšni razvojni projekti cilja ne dosežejo čez noč, z namenom širjenja ponudbe pa k objavi vabijo tudi druge založnike.
Z aplikacijo želijo pritegniti vse bralce, ne samo mlade, ki želijo dostopati do dobrih vsebin na hiter in preprost način. »Mladi so zagotovo bolj navezani na zaslone, zato je mogoče, da bodo vsebine, ki jih zanimajo, poiskali najprej na zaslonu,« domneva Alenka Kepic Mohar, vseeno pa poudarja: »Globoko ali poglobljeno branje, ki je pomembno za razvijanje kritične miselnosti in učenje, po ugotovitvah raziskav ostaja domena tiskanih knjig.«
V ožjem založništvu (SKD 58) je bilo v prvem polletju 2023 1.980 delovno aktivnih oseb. Med njimi je bilo 1.900 oseb zaposlenih pri pravnih osebah, 80 oseb pa je bilo samozaposlenih. Število delovno aktivno oseb v založništvu se je v prvem polletju 2023 povečalo za 1 % v primerjavi z enakim obdobjem lani (pri pravnih osebah za 0,9 %, samozaposlenih za 3,4 %).
Pripravila Analitika GZS
Z e-knjigami in zvočnicami se širi ciljna skupina bralcev
Pri Beletrini priložnosti v digitalizaciji prepoznavajo že desetletje, saj prav letos praznujejo deseto obletnico delovanja največje slovenske knjižnice in knjigarne elektronskih knjig Biblos. Ta združuje vse slovenske splošne knjižnice in štiri specializirane knjižnice. Že nekaj let snemajo tudi zvočne knjige in jih prodajajo preko partnerskih organizacij.
Za prihodnje leto pa napovedujejo še novo storitev Beletrina Digital, unikatno naročniško multimedijsko platformo, preko katere bodo naročniki poleg branja in poslušanja e-knjig in zvočnih knjig lahko uživali tudi v gledanju filmov. Storitev pa bo ponujala tudi druge formate poglobljenih vsebin v njihovi lastni produkciji.
»Naša želja je namreč slovenskemu občinstvu ponuditi aktualne, izbrane in visoko kakovostne, poglobljene vsebine ter ustvarjati tisto, kar ustreza potrebam in pričakovanjem tako potrošnikov kot tudi založniškega tržišča,« so zapisali pri Beletrini, prepričani, da z elektronskimi in zvočnimi knjigami širijo ciljno skupino bralcev. »Branje in uživanje kakovostnih vsebin v slovenskem jeziku želimo namreč omogočiti kar najširši množici, saj se zavedamo, da so bralne navade, potrebe, pa tudi zmožnosti posameznikov precej raznolike.«
Digitalizacija spreminja tudi podobo klasičnih knjig
»Digitalizacija knjižnih vsebin je zato odlična priložnost, da te vsebine dosežejo tudi ljudi, ki niso vajeni tihega branja v udobnem fotelju, so pa vseeno radovedni, vedoželjni in odprti za nova spoznanja in dobre vsebine,« je prepričana Alenka Kepic Mohar. »Dobre vsebine v različnih formatih lahko dosežejo več ljudi.«
Pod vplivom digitalizacije se spreminja tudi podoba tiskane knjige, nekatere vrste knjig pa so zaradi nje celo izginile. »Že pred desetletjem so iz založniških programov izginili slovarji, enciklopedije in leksikoni; bralci niso več pripravljeni kupovati obsežnejših knjig stvarne literature,« ugotavlja glavna urednica založbe Mladinska knjiga. Očitne so tudi spremembe notranjščine knjig, saj pri stvarni literaturi struktura postaja vse bolj vizualna, besedilo pa razdeljeno na krajše odstavke.
Beletrina za prihodnje leto napoveduje storitev Beletrina Digital, unikatno naročniško multimedijsko platformo, preko katere bo moč dostopati do e-knjig, zvočnih knjig in filmov.
Foto: arhiv Beletrine
Učenje z zaslona
Možnost digitalizacije knjižnega/učbeniškega programa so izkoristili tudi pri založbi Rokus Klett, saj želijo ustreči potrebam učencev in učiteljev. »Tehnologija se razvija s svetlobno hitrostjo in nam omogoča dodatne možnosti za učenje, ki močno presegajo le tiskano gradivo. Ključno se nam zdi, da se, kot vse preostale panoge in področja, digitalizira tudi šolstvo,« o sledenju trendom v založništvu pravi Primož Zupan, izvršni direktor za nove poslovne modele in inovacije, ter izpostavlja nekatere prednosti digitalnega gradiva.
»Naše digitalno gradivo vključuje interaktivne elemente, kot so avdio in video vsebine, kvizi in animacije, kar omogoča boljšo razlago kompleksne vsebine in izboljšuje izkušnjo učenja, poleg tega pa nam digitalna vsebina omogoča hitre posodobitve, spremembe in prilagajanje izobraževalnim smernicam,« še razloži Zupan.
V Založbi Rokus Klett so prve digitalne učbenike v Sloveniji ter multimedijski interaktivni portal za učenje in poučevanje v prvi triadi Lili in Bine ustvarili že leta 2009. Danes interaktivna učna gradiva osnovnošolcem ponujajo na portalu IzziRokus. Zupan je prepričan, da se je uvedba digitalnega gradiva in naprav v vsakodnevno učenje izkazala kot nadvse uporabna predvsem v času epidemije covida-19, saj so bili na učenje na daljavo že pripravljeni.
»Takrat je bil narejen velik korak v smeri digitalne pismenosti v šolstvu, a dokler ne bodo imeli učenci pri pouku na voljo računalnikov ali tablic, ne moremo govoriti o digitalni šoli,« še meni sogovornik. Založniki so na to pripravljeni, za odločilni korak pa se mora odločiti država. V Sloveniji so za zdaj digitalni učbeniki še vedno samo dodatno gradivo pri poučevanju in učenju.
Vsekakor si pri Rokusu Klett prizadevajo biti v koraku s časom in trendi digitalizacije v svetu. Z interaktivnim gradivom učencem in učiteljem omogočajo čim boljšo učno izkušnjo, opažajo pa tudi, da se v zadnjem času vse več staršev poslužuje njihovega e-gradiva za nadgrajevanje znanja otrok.
Kazalnik zaupanja v založništvu (SKD 58) se je v tretjem četrtletju 2023 izboljšal za 2 odstotni točki glede na enako obdobje 2022, glede na predhodno drugo četrtletje letos pa poslabšal za 1 odstotno točko. Tako ostajajo v pozitivnem območju, kjer se pričakuje rahlo medletno rast.
Pripravila Analitika GZS
E-knjige ne dosegajo relevantnega tržnega deleža
»Družina je tiskana in spletna medijska hiša ter časopisno-revijalna in knjižna založba, zato je digitalizacija v samem jedru našega poslovnega modela,« aktualno usmeritev založbe opredeljuje direktor in glavni urednik založbe Družina Tone Rode. Digitalizacijo označuje kot marketinško-prodajni lijak družbe na vseh instancah, od pridobivanja kontaktov do fidelizacije kupcev in naročnikov, prepleten z različnimi analognimi in digitalnimi komunikacijskimi orodji ter podprt s procesnimi in podatkovnimi sistemi.
Rode spomni, da so se pri Družini pred desetletjem med prvimi sistemsko lotili izdajanja e-knjig. »Naše tiskane publikacije, revije in tudi knjige je mogoče naročiti oziroma kupiti v digitalni obliki, čeprav e-knjige v Sloveniji iz različnih razlogov žal niso dosegle relevantnega tržnega deleža,« obžaluje Rode. Kot nadaljuje, so e-knjige v zadnjih letih ponekod v svetu dosegle celo 15-odstotni delež in s tem plato, kar po Rodetovem dokazuje, da so knjige v fizični obliki še vedno priljubljene.
Pri Družini pa zaznavajo tudi naraščajočo popularnost avdio knjig. »Prodaja in izposoja zvočnih knjig, ki so v našem primeru že močno prehitele e-knjige, v zadnjih letih dosega velik uspeh,« aktualni trend opisuje prvi mož založbe.
Je poslušanje zvočnic še vedno branje?
Trg zvočnih knjig je v Sloveniji še dokaj nerazvit, tako tudi pri Mladinski knjigi zvočnice predstavljajo nizek odstotek prihodkov. Alenka Kepic Mohar pa verjame, da bo naročniški model to postopno spremenil. Produkcija zvočnih knjig je stroškovno zahtevna, zato upa, da bodo k živahnejšemu trgu zvočnic prispevali tudi novi poslovni modeli.
Sicer pa se strinja, da bi poslušanje e-knjig težko poimenovali branje. »Proces branja v primerjavi s poslušanjem aktivira druga čutila. Recepcija besedil skozi avditivni oziroma vizualni kanal sproži drugačno nevrološko procesiranje v možganih,« meni.
Primož Zupan iz založbe Rokus Klett pa pravi, da je tovrstno izkušnjo mogoče primerjati s tradicionalnim branjem, saj poslušalci še vedno dojemajo vsebino in zgodbo iz besedila. Ob tem poudarja, da gre za drugačen način dojemanja knjig, ki pa še vedno omogoča enako globoko razumevanje in užitek ob literaturi. »Poslušanje zvočnih knjig lahko velja za sodobno različico branja, ki prinaša številne prednosti, vključno z večjo dostopnostjo in prilagodljivostjo bralcem z različnimi potrebami.« Z zvočnico lahko branje bolj približamo tudi mladim, saj je ta lahko most med njihovo digitalno navzočnostjo in svetom literature, je prepričan Zupan.
Zvočne knjige v Sloveniji predstavljajo nišni del knjižnega trga, ki pa je že pridobil nekaj zvestih uporabnikov, zato na Beletrini, na podlagi izkušenj iz zahodnih držav, ocenjujejo, da bodo ostale in obstale z bralci, ki jim ustreza tovrstno konzumiranje knjig.
»Vse tri prevladujoče oblike knjig, torej tiskane, elektronske in zvočne knjige, med seboj niso sovražnice, temveč prijateljice, ki jih njihove bralke in bralci konzumirajo glede na trenutne želje in potrebe,« še poudarjajo v založbi Beletrina.
