Shrani za kasnejše branje.
Evropska komisija je 26. februarja objavila težko pričakovano strategijo rasti za Evropo. Usmerjena je v povečanje konkurenčnosti in tehnološki razvoj gospodarstva za njegovo posodobitev in razogljičenje.
Antonija Božič Cerar, GZS, Služba za okolje, podnebje in energijo
Evropa in njeno gospodarstvo se soočata z naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi, upočasnjeno gospodarsko rastjo in globalno tehnološko konkurenco. Evropska unija (EU) mora tako nujno nasloviti tri ključne izzive: podnebno krizo in njene posledice, ter konkurenčnost in gospodarsko odpornost EU.
Energetsko intenzivna industrija je vitalnega pomena za Evropo
Dogovor za čisto industrijo je poslovni načrt, ki odslikava neizpolnjeni, v praksi pogosto prezrti del zelenega dogovora, kjer le ta ugotavlja, da »Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska in cementna industrija, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena.«
Evropska industrija ima bogato tradicijo, ki je bila vedno tudi nosilka tehnološkega napredka. Konkurenčni pogoji in razvoj te gospodarske baze so ključni za ohranitev širših družbenih pridobitev in pravic.
Novi dogovor se osredotoča na energetsko intenzivno industrijo, ki nujno potrebuje pomoč pri obvladovanju visokih stroškov energije, premagovanju nepoštenih praks globalne konkurence in kompleksnih zakonodajnih zahtev, ter na sektor čistih tehnologij, ki bo podpiral preoblikovanje industrije, njeno konkurenčnost in razogljičenje. Krožnost bo prioritetna. Cilj dogovora je, da bo Evropa vodilna na področju krožnega gospodarstva v svetu do 2030.
Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska in cementna industrija, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig.
Evropski industrijski ekosistem za rast, uspeh in ustvarjanje splošne dobrobiti prebivalcev potrebuje:
- dostop do energije po konkurenčnih cenah,
- trg čistih tehnologij in proizvodov,
- financiranje,
- krožnost in dostop do materialov,
- sodelovanje na globalnih trgih in mednarodna partnerstva,
- usposobljene kadre.
Dostop do energije po konkurenčnih cenah
V splošnem so cene energije v EU višje in predstavljajo še poseben izziv energetsko intenzivni industriji. Ob dogovoru za čisto industrijo je EU objavila Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo. Nižje cene energije morajo podpirati investicije gospodarstva v elektrifikacijo in razogljičenje. Investitorji želijo in potrebujejo stabilno poslovno okolje in zagotovila. Nacionalni energetsko podnebni načrti (NEPN) so osnovna orodja za doseganje nacionalnih ciljev podnebne nevtralnosti do 2030, vendar je cilje treba preoblikovati v konkretne ukrepe.
Dogovor ugotavlja, da je potrebno podpirati dolgoročne zakupe energije v industriji. Da bi izboljšali pogoje poslovanja v industriji, še posebej energetsko intenzivni, morajo države članice znižati dajatve na elektriko na minimalne predpisane vrednosti in odpraviti prispevke, ki financirajo politike, ki niso vezane na energijo. Komisija bo pripravila priporočila za obdavčitev energije ter priporočila in navodila za harmonizirano načrtovanje tarifnih metodologij določanja omrežnih prispevkov. Z vidika njihove učinkovitosti bo predlagala novo zakonodajo. Pripravila bo Evropski omrežni paket za poenostavitev implementacije trans-evropskih energetskih omrežij.
Ukrepi bodo skrajšali postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo omrežij, implementacijo projektov shranjevanja energije in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Zakon za pospešitev razogljičenja bo predlagal konkretne ukrepe za odstranitev zavor pri izdaji dovoljenj za energetske projekte in projekte za razogljičenje industrije.
Cilj je izboljšati transparentnost za optimalno delovanja plinskih trgov, ki imajo neposreden vpliv na ceno elektrike.
Trgi čistih tehnologij in proizvodov
Komisija bo oblikovala podporo ponudbe in povpraševanje za izdelke in tehnologije, ki manj obremenjujejo okolje. Podpora bo usmerjena predvsem v čiste tehnologije in proizvode, ki so bili proizvedeni z nižjimi emisijami ogljika skozi življenjski krog. Evropa želi postati vodilna na teh trgih. Pri tem EK ni pozabila na oblikovanje trga za zajeti ogljik in implementacijo Industrijske strategije za upravljanje z ogljikom ter uporabo zajetega ogljika v širši paleti proizvodov.
Izboljšati je potrebno javno naročanje in zagotavljanje spodbud pri zasebnih nakupih v podporo odpornih industrijskih ekosistemov, zaposlenosti in ustvarjanje vrednosti v EU.
Cilj dogovora za čisto industrijo je, da bo Evropa vodilna na področju krožnega gospodarstva v svetu do 2030.
Poseben zakon o pospešitvi razogljičenja industrije bo uvajal odpornost in trajnost v podporo evropskih čistejših dobavnih verig v energetsko intenzivnih sektorjih pod sloganom čisto, odporno, krožno, kibernetsko varno.
Zakon o pospešitvi razogljičenja industrije bo razvil prostovoljno označbo o ogljični intenzivnosti industrijskih proizvodov, na podlagi podatkov ETS (Sistem trgovanja s toplogrednimi plini) in CBAM (Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah) za čistejše jeklo, cement in druge kovine. Predvidena je poenostavitev CBAM metodologije. Spodbude so predvidene za uporabo in proizvodnjo vodika iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov.
Za financiranje teh ukrepov je predviden konkurenčni sklad, ki bo podpiral industrijo pri trajnostnih naložbah. Industrija v EU potrebuje takojšen dostop do kapitala. InvestEU bo orodje, ki bo podprlo zasebno financiranje. Posebno financiranje bo na voljo zagonskim (start up, scale up) podjetjem, ki delajo na čistih tehnologijah.
Do poletja bodo nastala nova pravila državnih pomoči za čiste industrije. Pravila podeljevanja bodo poenostavljena. Komisija bo pripravila priporočila za države članice, s katerimi bodo korporativne obdavčitve podpirale preobrazbo v čiste proizvodnje.
Pomen krožnega gospodarstva
Krožno gospodarstvo bo zagotovilo dostop do materialov in virov. Komisija bo zato pospešila implementacijo že sprejetega akta o kritičnih in strateških surovinah. V 2026 bo komisija uveljavila Akt o krožnem gospodarstvu z izboljšanjem prostega pretoka sekundarnih surovin, recikliranih surovin in krožnih proizvodov. Izvedla bo revizijo pravil za elektronski odpad za lažje pridobivanje kritičnih surovin, ki ga le ta vsebuje. Prevetrila bo pravila za prenehanje statusa odpadka, proizvajalčevo razširjeno odgovornost ter izkoriščanje prednosti, ki jih prinaša digitalizacija za poenostavitev postopkov. Izboljšala bo delež recikliranja. Za spodbudo trgovanja z rabljenimi proizvodi bo spremenila pravila DDV.
Na mednarodnem področju bo Komisija poleg sodelovanja in partnerstev pristopila k izboljšanju in poenostavitvi Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, CBAM. Bolj učinkovito bo preverjala nelojalno konkurenco in uvedla protidumpinške postopke za zaščito EU industrije.
Usposobljeni kadri, socialna pravičnost in pravični prehod
Zelena preobrazba mora prispevati k boljšemu življenju in napredku vseh – ljudi, skupnosti in gospodarstva.
Zeleni prehod in čiste tehnologije bodo izboljšale varnost in zdravje pri delu zaposlenih. Izdelana bodo navodila državam članicam za socialni lizing električnih vozil, toplotnih črpalk in drugih čistih proizvodov s finančno pomočjo, ki bo državljanom olajšala dostop do čistih proizvodov.
Dogovor za čisto industrijo bo predstavljal osnovni okvir ukrepov, na osnovi katerih se bodo oblikovale sektorske poti preobrazbe.
V letu 2025 so predvideni sektorski akcijski načrti za: avtomobilsko industrijo, kemično industrijo, industrije jekla in kovin, transport ter bio gospodarstvo.
V gospodarski politiki EU bosta odigrala osrednjo vlogo razogljičenje in krožnost. Dogovor za čisto industrijo je strategija za njuno uspešno izvedbo, pri tem pa bo nujno sodelovanje držav članic. Skupni kažipot za razogljičenje in konkurenčnost industrije bo zagotovil trajnostno prihodnost proizvodnje v EU – ekonomsko, okoljsko in družbeno.
Cilji so ambiciozni. Delo, ki si ga je naložila komisija EU, je obsežno in intenzivno. Upajmo, da bo uspešno, z jasnimi in učinkovitimi ukrepi ter manj birokracije in administrativnih ovir, s katerimi se sooča gospodarstvo v letih po objavi evropskega zelenega dogovora, in zahtev, ki so se oblikovale na njegovi podlagi.
Korak v pravo smer, slediti mora tudi Slovenija
»Dogovor za čisto industrijo in akcijski načrt za cenovno dostopno energijo sta korak v pravo smer. Veseli me, da Evropska unija prepoznava pomen industrije in nujnost krepitve njene konkurenčnosti. Evropa se je začela zavedati, da brez industrije, še posebej industije materialov, ki je sicer energetsko bolj intenzivna, preprosto ne moremo. To je še posebej pomembno sedaj, ko se v svetu dogajajo pomembne geopolitične spremembe in se bo morala Evropa bolj kot kdaj koli doslej zanesti sama nase,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Na usmeritve, ki jih je predstavila EU, GZS že leta opozarja slovenske vlade. Industrija materialov, ki jo Slovenija še ima, lahko ohrani motor gospodarske dejavnosti, delovna mesta ter materialno in gospodarsko varnost države. »Na GZS vidimo možnost, da vlada zagotovi slovenskim podjetjem omejitev cen električne energije, primerljivo z ostalimi državami, zniža davčno obremenitev in oprosti plačila prispevkov za OVE, SPTE in URE.«