Shrani za kasnejše branje.
Vedno več ljudi si želi oddiha v mirnem, zelenem okolju, kjer jih čakajo doživetja za vso družino, odlična kulinarika in pristen stik z domačini.
Mateja Jordan
Prav to in še več vsaka na svoj način ponujata Dolenjska in Bela krajina. Dolenjska s termalnimi zdravilišči, vinogradi, zidanicami in mestnim utripom Novega mesta prepleta sprostitev, kulturo in naravo. Bela krajina pa s pristno pokrajino ob Kolpi, bogato tradicijo in toplim gostoljubjem vse bolj navdušuje ljubitelje avtentičnih in naravi prijaznih doživetij.
Zdraviliška regija z bogato dediščino in rekordno turistično rastjo
Turistična destinacija Dolenjska se pod skupno znamko Visit Dolenjska danes uveljavlja kot ena najbolj prepoznavnih zdraviliških regij v Sloveniji. Njeno srce oblikujejo Novo mesto, Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice, ob katerih turistično zgodbo soustvarja še devet dolenjskih občin, ki skupaj ponujajo izjemno raznoliko paleto doživetij.
Po strukturi nočitev se Dolenjska uvršča predvsem med zdraviliške destinacije, kjer ima osrednjo vlogo produkt zdravje in sprostitev, poudarjajo v Razvojnem centru (RC) Novo mesto. Ob termalni ponudbi pa pomemben del turistične identitete soustvarjajo tudi slikovita mestna jedra, trgi in bogata zgodovinska dediščina. Posebno podobo regiji daje tudi izrazit podeželski značaj z vedno bolj priljubljenimi zidanicami, eno najbolj prepoznavnih posebnosti regije.
Da zanimanje za Dolenjsko iz leta v leto narašča, potrjujejo tudi podatki. Lani so v primerjavi s preteklim letom zabeležili 8,4-odstotno rast prihodov turistov in kar 23,2-odstotno povečanje števila nočitev. Tujci predstavljajo skoraj 60 odstotkov vseh prihodov, medtem ko domači gostje ustvarijo približno 60 odstotkov vseh nočitev. Med tujimi obiskovalci prevladujejo gosti iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Srbije in Francije.
Od krepitve domačega trga do preboja v mednarodni prostor
Kot pravi Simon Kovačič iz RC Novo mesto, je dolgoročna vizija razvoja turizma na Dolenjskem usmerjena v postopno krepitev prepoznavnosti regije ter oblikovanje kakovostnih turističnih doživetij. V zadnjih petih letih, predvsem po osvežitvi grafične podobe in znamke VisitDolenjska ter prenovi spletne strani www.visitdolenjska.eu, si želijo predvsem povečati prepoznavnost Dolenjske kot turistične destinacije na slovenskem trgu. Regija namreč ponuja vrhunska doživetja, izvrstno gastronomijo in številne možnosti za aktivnosti v naravi, zato ima velik potencial destinacije za krajši oddih ali daljše počitnice.
Na dolgi rok si želijo Dolenjsko še bolj uveljaviti tudi na mednarodnem turističnem zemljevidu. To nameravajo doseči z več sodelovanja in povezovanja s sosednjimi destinacijami, z razvojem kakovostnih in privlačnih doživetij ter s premišljenim, strateškim pristopom, ki sledi sodobnim turističnim trendom. Pri tem ostaja v ospredju trajnost, saj želijo turizem razvijati odgovorno in v ravnovesju z naravnimi ter kulturnimi danostmi regije.
V Beli krajini nagovarjajo predvsem goste, ki radi raziskujejo naravo, družine, ki iščejo mirno in varno okolje ter obiskovalce, ki jih zanima lokalna kultura. Foto: arhiv RIC Bela krajina
Zidanice privabljajo vedno več gostov
Najbolj prepoznaven turistični produkt Dolenjske so nedvomno zidanice. »Velik korak smo naredili pri prepoznavnosti produkta Turizem v zidanicah, kjer lahko obiskovalci bivajo v tradicionalno zasnovanih ali sodobno opremljenih zidanicah,« pravi Kovačič. Takšna nastanitev ponuja posebno in drugačno izkušnjo, ki v zadnjih letih vse bolj privlači predvsem tuje goste. Ti danes predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh obiskovalcev zidanic, letos pa pričakujejo, da bo njihovo število preseglo deset tisoč nočitev. Srednjeročni cilj projekta, ki ga na Razvojnem centru Novo mesto razvijajo od leta 2022, je razširitev ponudbe tudi na druge destinacije vzhodne Slovenije, kjer stojijo zidanice ali podobni objekti.
Veliko zanimanja med domačimi in tujimi dnevnimi obiskovalci pa je tudi za projekt Odprte zidanice. Ob koncih tedna vinogradniki s Trške gore odpirajo vrata svojih kleti naključnim obiskovalcem, ki lahko tako od blizu spoznajo lokalno vinsko kulturo in pristno podobo dolenjskega podeželja.
Po Kovačičevih navedbah pa opažajo tudi stalno rast zanimanja za aktivna doživetja. Med njimi najbolj izstopata kolesarjenje in pohodništvo, ki vsako leto pritegneta več obiskovalcev in imata velik potencial, da v prihodnje postaneta še pomembnejši del celotne turistične ponudbe Dolenjske.
Najbolj prepoznaven turistični produkt Dolenjske so zidanice, ki vse bolj privlačijo tuje goste.
Prostora za rast je še veliko
Dolenjska se kot turistična destinacija trenutno še ne sooča z večjimi okoljskimi ali družbenimi negativnimi vplivi turizma, zato imajo naravne in kulturne danosti še veliko prostora za dodatno valorizacijo in vključitev v turistično ponudbo, menijo v RC Novo mesto. Po drugi strani pa opažajo pomanjkanje interesa in poguma med potencialnimi novimi turističnimi deležniki, saj gre za specifično, delovno intenzivno in pogosto nepredvidljivo panogo.
Veliko neizkoriščenih priložnosti vidijo tudi na področju trajnostnega turizma, saj ponudniki še ne prepoznavajo pomena celostnega pristopa k oblikovanju trajnostne ponudbe ter potenciala, ki ga prinaša ustrezno komuniciranje pridobljenih certifikatov. Prav tako je še veliko prostora za nagovarjanje segmenta gostov, ki trajnostne prakse aktivno iščejo in pričakujejo, ugotavlja Simon Kovačič.
Prometni izzivi in nova RDO
Dolenjska, ki leži ob avtocestnem koridorju Ljubljana–Zagreb in v bližini dveh mednarodnih letališč, je kot turistična destinacija dobro dostopna, veliko možnosti za izboljšave pa ostaja na področju železniškega prometa. Kot pravijo v RC Novo mesto, se znotraj destinacije pojavljajo izzivi predvsem pri organizaciji javnega medkrajevnega prevoza, zlasti pri učinkovitem povezovanju mestnih središč s podeželskimi območji.
V prihodnjih letih bo pomemben tudi projekt vzpostavitve regijske destinacijske organizacije, ki bo temeljila na povezovanju in sodelovanju vseh ključnih deležnikov, dodaja Simon Kovačič. Takšna organizacijska struktura bo omogočila bolj usklajeno pripravo dolgoročnih in strateških ukrepov za razvoj turizma ter večjo prepoznavnost posameznih destinacij znotraj regije.
Čedalje bolj prepoznaven je produkt Turizem v zidanicah, kjer biskovalci lahko bivajo v tradicionalno zasnovanih ali sodobno opremljenih zidanicah. Foto: arhiv Turizem v zidanicah
Bela krajina stavi na naravo, pristnost in povezovanje
Tudi turizem Bele krajine se vse bolj usmerja v povezovanje ter ohranjanje narave in avtentične dediščine, pravi Tamara Lončarič iz DMO Bela Krajina, ki deluje pod okriljem Razvojno informacijskega centra (RIC) Bela krajina. »Želimo podaljšati turistično sezono v pomlad in jesen ter obiskovalcem ponuditi kakovostna in prijetna doživetja. Nagovarjamo predvsem goste, ki radi raziskujejo naravo, torej pohodnike, kolesarje in druge ljubitelje aktivnosti na prostem. Pomembne pa so nam tudi družine, ki iščejo mirno in varno okolje, ter obiskovalci, ki jih zanimata lokalna kultura in pristna dediščina.«
Največ poudarka je na aktivnem oziroma outdoor turizmu, gastronomskih in drugih avtentičnih doživetjih. Čeprav reka Kolpa v glavni sezoni še vedno privabi največ gostov, jo neradi še dodatno izpostavljajo. Zaradi podnebnih sprememb in nizkih poletnih vodostajev se morajo namreč vse bolj opirati na ponudbo, ki ni vezana izključno na reko. Prav zato želijo v prihodnje še močneje razvijati izven sezonske vsebine, ki bodo pritegnile obiskovalce tudi v obdobjih, ko Kolpa ni privlačna. »Veliko obiskovalcev pride na oddih v naravo, na pohodniške izlete ali kolesarske ture, kjer lahko doživijo pristnost in mir belokranjskega okolja,« pravi sogovornica.
Kulturna dediščina kot srce turistične zgodbe
Bela krajina svojo bogato kulturno dediščino uspešno vključuje v turistično ponudbo z raznovrstnimi festivali, delavnicami in prireditvami. Posebno mesto ima Jurjevanje v Beli krajini, najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Doživetja v destinaciji se prepletajo z nesnovno in snovno kulturno dediščino, zgodovino, etnologijo ter domačimi obrtmi. Obiskovalci se lahko preizkusijo v okraševanju pisanic ali drugih rokodelskih tehnikah v sklopu doživetja Belokranjski mojster, peka Belokranjske pogače pa je zaradi svoje pristnosti uvrščena celo med slovenska pet-zvezdična doživetja.
Kot pojasnjuje Tamara Lončarič, avtentičnost ohranjajo z zaščito tradicionalnih receptov ter naravnih in kulturnih posebnosti območja; vsebine digitalizirajo in jih predstavljajo na privlačen, a hkrati verodostojen način. Na ravni destinacije pa so oblikovali celostno komunikacijsko strategijo, ki združuje pristnost, bogato zgodovino in sodoben pristop k predstavitvi Beli krajine.
Mlajši gosti iščejo pristna in trajnostna doživetja
»Spremembe v turizmu se dogajajo hitreje kot kdaj prej. Mlajši gosti si ne želijo več klasičnih ogledov, temveč iščejo doživetja, ki jih lahko izkusijo samo na destinaciji, kjer bivajo,« opaža sogovornica. »Čeprav se zdi, da želijo imeti vse informacije takoj pri roki in neprekinjen dostop do WiFi-ja, še vedno zelo cenijo pristno gostoljubnost in osebni stik z domačini in ob tem pogosto nanj kar pozabijo.«
V Beli krajini v ospredje postavljajo trajnostni razvoj, digitalno promocijo in oblikovanje kakovostnih doživetij.
V skladu s trendi med mlajšimi gosti narašča tudi zanimanje za trajnostni in odgovorni turizem, ob tem pa ni toliko pomembno, kateri okoljski certifikat ima ponudnik. Šteje predvsem to, da ga ima in da trajnostna načela resnično upošteva tudi v praksi. Tudi v destinaciji, ki je del konzorcija Slovenia Green, aktivno spodbujajo trajnostni razvoj
Strategija razvoja turizma do leta 2029
Eden največjih izzivov za razvoj turizma v Beli krajini ostaja javni promet. Če bi bil bolje urejen, bi gostom močno olajšal raziskovanje regije, saj veliko obiskovalcev pride z avtodomi in ostane predvsem v kampih, od koder se le redko odpravijo na izlete po destinaciji ali širše, je prepričana Tamara Lončarič. Za destinacijo so zato ključnega pomena projekti za izboljšanje cestne infrastrukture in razvoj kolesarskih ter pohodniških poti.
Poleg tega se destinacija spoprijema z izrazito sezonskostjo. Povpraševanje po delovni sili je zato močno skoncentrirano v kratkem poletnem obdobju, kar prinaša dodatne izzive tako za ponudnike kot za celoten turizem v regiji. V DMO vidijo velike priložnosti v razvoju celovitih paketov, ki povezujejo aktivnosti, kulinariko in nastanitve.
»Največ možnosti za rast ponujata kolesarjenje in pohodništvo, pa tudi umirjena, neokrnjena belokranjska narava, ki je eden naših največjih adutov. Zelo velik potencial ima tudi razvoj kulturnega turizma, ki lahko pomembno prispeva k desezonalizaciji in prinese višjo dodano vrednost.« Trenutno v Beli krajini poteka več projektov na področju kulture in zgodovine, ki bodo poleg razbremenitve visoke sezone prispevali tudi k digitalni preobrazbi destinacije.
