Shrani za kasnejše branje.
Evropska unija že dolgo poudarja pomen vključevanja vidika spola v vse politike in prakse – od izobraževanja do trga dela, saj enakost spolov ni le vprašanje pravičnosti, temveč tudi pogoj za trajnostni gospodarski razvoj. V Sloveniji se tega pomena pogosto premalo zavedamo. Ko spregledamo vpliv spola na poklicne odločitve in karierne poti, nastaja spolna segregacija, ki ima dolgoročne posledice.
Tjaša Jerman Kuželički, GZS, Služba za razvoj kadrov in izobraževanje
Segregacija se kaže na dveh ravneh: horizontalni, kjer so poklicna področja razdeljena po spolu (na primer ženske v skrbstvenih poklicih, moški v tehniki), in vertikalni, kjer ženske kljub prisotnosti v določenih sektorjih redkeje zasedajo vodilne položaje. Obe obliki omejujeta razvoj talentov in ustvarjata neučinkovitosti na trgu dela. Za gospodarstvo to pomeni kadrovske vrzeli v ključnih sektorjih, izgubo inovacijskega potenciala ter manjšo konkurenčnost.
Enakost ne pomeni, da smo vsi enaki, temveč da razlike ne omejujejo naših poklicnih poti.
Spolni stereotipi in njihov vpliv na trg dela
Če želimo preseči te vzorce, moramo začeti zgodaj, pri mladih in kariernem svetovanju. Svetovalke in svetovalci imajo ključno vlogo pri tem, da mladim pomagajo izbirati poklice na podlagi lastnih sposobnosti in interesov, ne pa spolno pogojenih družbenih pričakovanj. Enako pomembno pa je, da se tega zavedajo kadrovske strokovnjakinje in strokovnjaki, ki oblikujejo razpise, vodijo zaposlitvene razgovore in odločajo o napredovanju. Njihova praksa lahko utrjuje neenakosti ali pa jih odpravlja.
Kako ustvariti okolje, kjer spol ne določa poklicne poti
Oktobra je na Gospodarski zbornici Slovenije potekal dogodek Vaša praksa šteje: kako upoštevati spol v kariernem svetovanju, ki je združil svetovalke, svetovalce, raziskovalke, raziskovalce in praktike. Namen srečanja je bil izmenjati izkušnje in pokazati, kako lahko vključevanje vidika spola postane del vsakdanje prakse, ter ponuditi konkretne primere in orodja, ki jih lahko uporabijo pri delu.
Dogodek je odprla dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta s prispevkom Vključujoče karierno svetovanje in vidik spola. V uvodu je predstavila ključne povezave med spolom, trgom dela in delovno silo. Medtem ko v Sloveniji pogosto prevladuje pristop spolne nevtralnosti, EU zagovarja enakost, ki temelji na sprejemanju razlik, ne na izenačevanju. Spolni stereotipi, ki se ohranjajo v povezavi z delom, ta cilj še vedno postavljajo precej daleč, kar zahteva sistemske spremembe in večjo pozornost v praksi kariernega svetovanja in kadrovanja.
Foto: Depositphotos
»Spolna segregacija trga dela ni posledica individualnih izbir, ampak stereotipov in strukturnih ovir, ki določajo, katero delo je 'primerno' za ženske ali moške. Če želimo zagotoviti enakost, moramo te prakse prepoznati in preseči – najprej v prikritem kurikulu in kariernem svetovanju, nato pa tudi pri zaposlovanju in napredovanju. Enakost ne pomeni, da smo vsi enaki, temveč da razlike ne omejujejo naših poklicnih poti,« je povedala dr. Majda Hrženjak.
Razprava je pokazala, da se svetovalke, svetovalci ter kadrovske strokovnjakinje in strokovnjaki pogosto soočajo z izzivom, kako preseči stereotipe, ki vplivajo na poklicne odločitve mladih in na zaposlitvene prakse in da se jim tematika zdi pomembna. Zato je Gospodarska zbornica Slovenije ponosna, da je sodelovala pri mednarodnem projektu GUIDE, ki je nastal z namenom razviti konkretne rešitve za te izzive. Projekt je oblikoval zbirko orodij, priročnike in spletni tečaj, ki svetovalkam, svetovalcem ter kadrovskim strokovnjakinjam in strokovnjakom pomagajo prepoznati in preseči spolne stereotipe v praksi.
Orodja in tečaji za bolj vključujoče karierno svetovanje
Gradiva so prosto dostopna na spletni strani projekta in ponujajo praktične napotke za delo z mladimi pred vstopom na trg dela ter za ustvarjanje delovnega okolja, ki vključuje vidik spola. Orodja omogočajo prepoznavanje lastne nagnjenosti k stereotipom in povečanje zavedanja o tem, kako nezavedne pristranskosti vplivajo na odločitve. Spletni tečaj omogoča poglobljeno razumevanje tematike in pridobivanje znanj, ki jih je mogoče takoj prenesti v prakso.
Gospodarstvo potrebuje kadre, ki sledijo svojemu talentu, ne spolnim stereotipom. Vsaka neenakost pomeni izgubljen potencial – za podjetja in za družbo. Prepoznavanje in odpravljanje teh vzorcev ni le vprašanje pravičnosti, temveč strateška odločitev, ki vpliva na inovativnost, konkurenčnost in trajnostni razvoj.