Shrani za kasnejše branje.
Energetske družbe v 2023 z 5,09 mrd EUR nižjimi poslovnimi prihodki in obenem za 6,20 mrd EUR nižjimi poslovnimi odhodki kot leto prej.
Darja Močnik, Analitika GZS
V letu 2023 smo bili priča visokemu padcu svetovnih cen fosilnih goriv in posledično cen električne energije. Na manjšo porabo sta vplivala tako izjemno topla zima kot padec industrijske proizvodnje v Evropi. V tem letu je Slovenija spet uvozila manj električne energije, kot jo je izvozila (obratno kot v letu 2022). Tako so nižje promptne cene nafte, zemeljskega plina in električne energije omogočile energetskim družbam kljub padcu poslovnih prihodkov (-18 %) evidentirati 2,4-krat višjo dodano vrednost in povečanje bruto marže na 9,8 %, (iz 3,3 % v letu 2022), kot so jo beležile v letih 2021 in 2019.
Nižje cene energentov prispevale k rasti dodane vrednosti
Energetske družbe1 so se v letu 2023 soočale s precej boljšimi okoliščinami pri poslovanju, tako zaradi padca cen fosilnih goriv kot tudi vremena, saj je prav nadpovprečna vodnatost rek vodila k visoki rasti proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah. Še posebej zaradi navedenih dejstev ni presentljiv 18-odstoten padec prihodkov od prodaje po sicer rekordnem letu 2022 (27 mrd EUR), ki je bil predvsem posledica nižjih vhodnih cen. Poslovni odhodki so se v 2023 znižali za 6,2 mrd EUR oz. za 22 %.
V energetiki je v letu 2023 svoje finančne izkaze predložilo 875 aktivnih družb, 40 več kot v letu 2022, kar je bilo podobno število kot leta 2017. Družbe so v letu 2023 beležile 22,9 mrd EUR celotnih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 5,1 mrd EUR oz. za 18 % manj kot v letu 2022. Pretežen del teh (22,1 mrd EUR) so predstavljali čisti prihodki od prodaje, ki so v enem letu porasli za 4,8 mrd EUR oz. za 17,7 %. K padcu prihodka so v letu 2023 najbolj prispevale dejavnosti: trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi (-2,7 mrd EUR), oskrba z električno energijo (-2 mrd EUR), posredništvo in trgovina na debelo (-531 mio EUR) ter kopenski promet in cevovodni transport (-32 mio EUR). Ostale dejavnosti, ki so del energetike, so beležile prirast celotnih prihodkov. V petih največjih družbah energetike so se celotni prihodki v 2023 zmanjšali med 8 in 30 % v primerjavi z letom 2022.
Dodana vrednost dosegla najvišjo zgodovinsko vrednost
Dodana vrednost je, prav nasprotno od prihodkov, porasla za 1,3 mrd EUR oz. za 144 %. Rast je bila odraz nižjih stroškov blaga, materiala in storitev v 2023 (za 6,2 mrd EUR oz. za 24 %), kar je odraz nižjih cen energentov. Energetske družbe so tako ustvarile 2,2 mrd EUR dodane vrednosti, največ v zgodovini. Dodana vrednost se je najbolj znižala v dveh dejavnostih, ki sta beležili največje znižanje prihodkov. K povečanju dodane vrednosti je najbolj prispevala dejavnost oskrbe z električno energijo (+834 mio EUR oz. 63 % celotnega povečanja), na kar je vplivalo največje podjetje v tej skupini dejavnosti. Sledila je rast dodane vrednosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov (+ 211 mio EUR višja izkazana dodana vrednost; 16 % celotnega povečanja) in v trgovini na drobno (+193 mio EUR oz. 15 % celotnega povečanja).
Dodana vrednost na zaposlenega je v energetiki porasla na 185 tisoč EUR oz. za 137 %, medtem ko se je število zaposlenih po delovnih urah povečalo za 3 % oz. za 349 oseb.
V dejavnosti energetike je bilo v 2023 ustvarjene 1,6 mrd EUR EBITDA, kar pomeni za 350 % oz. za 1,2 mrd EUR več kot leta 2022, na kar je vplivala predvsem višja dodana vrednost (+1,3 mrd EUR, +143 %), ki jo je nekoliko znižala rast stroškov dela (+16,1 % oz. 91,3 mio EUR). Dobiček pred davki in obrestmi (EBIT) je znašal 984 mio EUR (v 2022 je bila dosežena izguba v višini 131 mio EUR), saj so se močno povečali odpisi vrednosti (+23 % oz. +111 mio EUR), predvsem zaradi visokega prirasta odpisov pri opredmetenih osnovnih sredstvih (+57 mio EUR), prav tako pa je porasla tudi amortizacija (+39 mio EUR), predvsem zaradi velikih vlaganj v investicije, povezane z zeleno transformacijo (sončne elektrarne, polnilnice, baterije ipd.).
Energetske družbe so v 2023 izkazale 863 mio EUR neto čistega dobička (-187 mio EUR neto čiste izgube v 2022). Na neto čisti dobiček je vplival zabeležen dobiček v dejavnosti oskrbe z električno energijo, predvsem zaradi enega večjega podjetja (+522,4 mio EUR neto čistega dobička v 2023; -196 mio EUR neto čiste izgube v 2022). Na rast je vplival tudi višji dobiček v dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov (za +165 mio EUR več), v trgovini na drobno (za +127 mio EUR) ter preostalih energetskih dejavnostih, kjer je tudi porasel. Neto čisto izgubo je v 2023 beležila le dejavnost pridobivanja rjavega premoga in lignita, ki se je znižala za 20 % oz. za 16 mio EUR.
Energetska bilanca
Energetska odvisnost tudi v 2023 ponovno nekoliko manjša
Skupna domača proizvodnja energije je v Sloveniji v letu 2023 znašala 3,3 mio toe (138 PJ), kar je bilo za 5 % oz. za 6,7 PJ več kot v letu 2022. Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2023 tako zadovoljila 53 % lastnih potreb po energiji2 (47 % v letu 2022), kar je bilo podobno kot leta 2021. Slaba polovica porabljene količine energije je bila zagotovljena iz uvoza. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza. Največji delež domače proizvodnje energije je v letu 2023 predstavljala jedrska energija (44,3 %), sledila so trdna goriva (18,8 %), obnovljivi viri in odpadki (18,4 %), hidroenergija (13,1 %) ter geotermalna in sončna energija (15,3 %). V primerjavi z letom 2022 se je domača proizvodnja energije najbolj povečala pri hidroenergiji (za 6,7 PJ) ter obnovljivih virih energije (brez hidroenergije) in odpadkih (za 1,5 PJ). Zmanjšala pa se je pri trdih gorivih (za -1,4 PJ) ter proizvodnji jedrske energije (-27 TJ). V letu 2023 so bile temperature zraka nadpovprečno visoke in tudi padavin je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem več, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo nekoliko večje od dolgoletnega povprečja, kar je ugodno vplivalo na rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Za oskrbo Slovenije z energijo3 v letu 2023 je bilo porabljenih 6 mio toe (249 PJ), kar je bilo za 7 % oz. za 18,8 PJ manj kot leta 2022. Zmanjšanje oskrbe energije odraža nižjo porabo trdnih goriv za 14 %, naftnih proizvodov za 12 % ter električne energije, kjer je bila količina izvožene električne energije v letu 2023 večja od uvožene (ravno obratno v letu 2022). Največji delež v strukturi oskrbe z energijo so po energetski vrednosti v letu 2023 predstavljali naftni proizvodi (33,1 % v letu 2023; 37 % v letu 2022; 31 % v letu 2021), ki se sicer uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu (le majhen del v energetiki), sledi jedrska energija (24 %), energija iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo, geotermalno in sončno energijo) z 21,5-odstotnim deležem, trdna goriva – pretežno premog (10,6 % v letu 2023; 12 % v letu 2022; 15 % v letu 2021) in zemeljski plin (10,8 % v letu 2023; 10,7 % v letu 2022; 12 % v letu 2021).
Proizvodnja električne energije
V 2023 nadpovprečna domača proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn
Proizvodnja električne energije je v Sloveniji tesno povezana z vremenskimi pogoji, dostopnostjo lignita in zemeljskega plina, vlaganji v obnovljive vire (predvsem sončne elektrarne) ter fazami remontov jedrske elektrarne. Proizvodnja električne energije na pragu je po začasnih podatkih SURS v letu 20234 znašala 14.528 GWh, kar je bilo za 13 % oz. za 1.660 GWh več kot v letu 2022. V 2023 se je najbolj povečala proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah (za polovico oz. za 1.852 GWh), in sicer zaradi nadpovprečne hidrologije, ter v jedrski elektrarni (za 0,4 % oz. za 22 GWh manj). Nižja proizvodnja električne energije je bila v termoelektrarnah (za dobrih 5 % oz. za 191 GWh manj) ter iz sončnih elektrarn za 7 % oz. za 47 GWh.
Največji delež k proizvodnji električne energije je v letu 2023 prispevala jedrska elektrarna (36,7 % oz. 5.332 GWh), sledile so hidroelektrarne (35,8 % oz. 5.205 GWh), termoelektrarne (23,1 % oz. 3.362 GWh), sončne elektrarne (4,1 % oz. 599 GWh) in vetrne elektrarne (0,04 % oz. 6 GWh).
V prvem četrtletju 2024 je bila po začasnih podatkih SURS proizvodnja električne energije za 19 % oz. za 639 GWh višja kot v prvem četrtletju 2023. Višja je bila predvsem v hidroelektrarnah (za 387 GWh oz. za 41 %) in v termoelektrarnah (za 189 GWh oz. za 22 %). Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn je bila višja za 71 GWh oz. za 95 %, na kar je vplivalo tudi večje število na novo postavljenih sončnih elektrarn. Proizvodnja iz jedrske elektrarne je porasla za 16 GWh oz. za dober odstotek.
V slovenski podporni shemi je bilo konec leta 2023 uvrščenih skupaj 3.560 elektrarn s skupno nazivno močjo 386,5 MW, kar predstavlja približno desetino vseh instaliranih zmogljivosti v Sloveniji. Konec leta 2023 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi za 158 enot manjše glede na stanje konec leta 2022.
Izvoz električne energije višji kot uvoz v 2023, obratno v letu 2022
V letu 2023 je bil izvoz električne energije višji kot uvoz, tako kot tudi v preteklih letih (izjema je bilo leto 2022). Izvoz električne energije (10.620 GWh) je bil v 2023 višji za 21 % oz. za 1.868 GWh v primerjavi s predhodnim letom. Republiki Hrvaški je bila skladno z meddržavno pogodbo oddana polovica proizvodnje električne energije iz NEK-a. Izvoz se je na vseh mejah (italijanski, hrvaški, avstrijski in madžarski) v letu 2023 glede na leto 2022 povečal. Pri tem velja izpostaviti, da se je sredi leta 2022 vzpostavila nova 400 kV povezava z Madžarsko, zato je bil povečan izvoz na Madžarsko. Uvoz električne energije je v 2023 znašal 9.114 GWh, kar je bilo za 11 % oz. za 1.084 GWh manj kot leta 2022. Uvoz se je leta 2023 glede na leto prej zmanjšal na hrvaški in avstrijski meji, medtem ko se je na italijanski in madžarski v primerjavi s preteklim letom povečal.
V prvem četrtletju 2024 je bil (po začasnih podatkih) uvoz električne energije (2.486 GWh) za 9 % oz. za 234 GWh nižji v primerjavi z enakim obdobjem 2023, izvoz električne energije (2.943 GWh) pa višji za 19 % oz. za 468 GWh. Tako je bil v prvem četrtletju 2024 izvoz električne energije za 18 % višji kot uvoz električne energije.
Poraba električne energije pri poslovnih subjektih in gospodinjstvih manjša
Gospodinjstva so v letu 2023 porabila 3.386 GWh električne energije, kar je bilo za 3 % oz. za 107 GWH manj kot leto prej. Zniževanje porabe se je nadaljevalo v 1. četrtletju 2024, ko je bilo porabljene za 5 % manj električne energije v primerjavi z enakim obdobjem 2023, k čemur so prispevale višje povprečne temperature in večja rast samooskrbe.
Energetska revščina gospodinjstev je bila lani 7,2-odstotna, kar je enako kot leto prej. V Sloveniji je bilo v 2023 energetsko revnih približno 62.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 109.000 oseb oz. 7.000 oseb več kot v 2022. V daljšem časovnem obdobju se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v letu 2021.
Poslovni subjekti so v letu 2023 porabili 7.141 GWh električne energije, kar je bilo za slabih 7 % oz. za 515 GWh manj kot leto prej. V prvem četrtletju 2024 je bilo porabljene za 2 % manj električne energije v primerjavi z enakim obdobjem 2023. V dejavnosti z največjo porabo električne energije – predelovalni dejavnosti (3.638 GWh v letu 2023) – se je poraba le-te v letu 2023 zmanjšala za 9 % (373 GWh), v prvem četrtletju pa je bila medletno nižja še za 3,7 %. V trgovini se je poraba električne energije znižala za 6,6 % (49 GWh), v prvem četrtletju medletno pa še za 1,8 %. V poslovanju z nepremičninami so v 2023 povečali porabo električne energije za 1,8 % (9 GWh), v prvem četrtletju 2024 pa znižali za dober odstotek. Večje znižanje porabe električne energije so v 2023 imele še strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (-28 GWh oz. -21 %), rudarstvo (-24 GWh oz. -17,4 %) ter gostinstvo (-11 GWh oz. -2,7 %). V pretežnem delu dejavnosti se je poraba električne energije zmanjšala, povečala se je le v gradbeništvu, in sicer za 5 %. Tudi v prvem četrtletju 2024 je glavnina dejavnosti pretežno znižala porabo električne energije (predelovalna za 3,7 %, trgovina za 1,8 %, poslovanje z nepremičninami za 1,1 %, rudarstvo za 4,3 %), z izjemo v kmetijstvu in lovu (za petino), zdravstvu in socialnem varstvu (+5,2 %), oskrbi z električno energijo, plinom, paro (+3,8 %) in IKT dejavnostih (+2,2 %).
Končna poraba električne energije tudi v 2023 nižja
Končna poraba električne energije v Sloveniji je po začasnih podatkih v letu 2023 znašala 11.845 GWh in je bila nižja za 6,5 % oz. za 827 GWh v primerjavi z letom 2022. V prvem četrtletju 2024 se je nadaljevalo znižanje končne porabe, ki je upadla za 1 % oz. za 37 GWh v primerjavi z enakim obdobjem 2023.
Oskrba z energenti
Zmanjšanje porabe pogonskih goriv
V 2023 je bil zabeležen upad oskrbe s črnim premogom in antracitom (-31 %), rjavim premogom in lignitom (- 9 %), koksom (-10 %), dizelskim gorivom (-17 %), zemeljskim plinom (-4 %), utekočinjenim naftnim plinom (-14 %) in kurilnim oljem (-2 %). V 2023 se je povečala le oskrba z motornim neosvinčenim bencinom, in sicer za 7 %. Razlogi za različno gibanje oskrbe so bili med posameznimi energenti sila različni. Upad oskrbe s črnim premogom in antracitom ter rjavim premogom in lignitom je posledica manjše porabe za proizvodnjo električne energije v termoelektrarni in nižje porabe v industriji. Manjša poraba zemeljskega plina je bila posledica višjih temperatur in zmanjšanja porabe v industriji, prostovoljnega varčevanja v gospodinjstvih in bolj racionalne rabe v industriji. Povečana oskrba z neosvinčenim bencinom je bila posledica rasti povpraševanja zaradi turizma in tranzitnega prometa.
|
Oskrba z energenti* |
2023 |
Sprememba v % 2023/2022 |
Sprememba v % I-III 2024/I-III 2023 |
|
Črni premog in antracit (ton) |
4.047 |
-31,3 |
29,2 |
|
Koks (ton) |
19.741 |
-9,6 |
-11,3 |
|
Rjavi premog in lignit (ton) |
2.276.223 |
-8,5 |
30,7 |
|
Utekočinjeni naftni plin (UNP) (ton) |
69.386 |
-13,9 |
-4,9 |
|
Motorni bencin, neosvinčeni (ton) |
449.824 |
6,5 |
-5,5 |
|
Petrolejsko gorivo za reaktivne motorje (ton) |
18.962 |
-11,2 |
12,0 |
|
Dizelsko gorivo (ton) |
1.306.590 |
-16,8 |
-3,5 |
|
Kurilno olje, ekstra lahko (ton) |
170.655 |
-1,8 |
-14,2 |
|
Kurilno olje, žveplo pod 1 % (ton) |
619 |
-74,2 |
-100,0 |
|
Drugi naftni proizvodi (ton) |
87.391 |
0,1 |
16,4 |
|
Zemeljski plin (1000 Sm3) |
809.966 |
-3,5 |
7,0 |
Vir: SURS začasni podatki; *brez obnovljivih virov
V prvem četrtletju 2024 se je količina oskrbe z energenti povečala pri črnem premogu in lignitu (+30 %), kar je posledica večje proizvodnje v termoelektrarni glede na prvo četrtletje 2023. Povečala se je tudi oskrba z zemeljskim plinom, in sicer za 7 %, predvsem zaradi večjega povpraševanja v predelovalnih dejavnostih. Oskrba z drugimi pogonskimi gorivi se je pretežno zmanjšala, od tega utekočinjenega naftnega plina in motornega neosvinčenega bencina za okoli 5 % in dizelskega goriva za 4 %.
Trg dela v energetiki
Povprečna bruto plača dobrih 3.300 EUR
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro (SKD dejavnost D) je bila v 2023 izplačana povprečna bruto plača v višini 3.315 EUR, kar je bilo nominalno za 12,4 % (realno za 4,7 %) več kot v letu 2022. Povprečna bruto plača v tej dejavnosti je bila v 2023 za skoraj polovico višja od povprečne bruto plače v Sloveniji. Ob tem je treba izpostaviti, da je povprečna bruto plača v predhodnem letu (2022) porasla le za 1,6 %. V prvem četrtletju 2024 je povprečna plača v oskrbi z električno energijo, plinom in paro znašala 3.319 EUR in je bila medletno višja za 8,6 %.
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro krepitev števila delovno aktivnih
V oskrbi z električno energijo, plinom in paro je bilo v letu 2023 8.246 delovno aktivnih oseb, kar je bilo za 1,6 % oz. za 131 oseb več kot leta 2022. V letošnjem letu je število delovno aktivnih še naraščalo na 8.379 oseb v marcu 2024. V prvem četrtletju 2024 je bilo tako 8.373 delovno aktivnih oseb, kar je za 2,7 % oz. za 218 oseb več kot v lani v prvem četrtletju.
Cene v energetiki
Umirjanje cen na mednarodnih trgih
Po izredno zaostrenih geopolitičnih razmerah v letu 2022 smo bili v letu 2023 priča visokemu padcu cen. Mednarodne okoliščine, kot so geopolitične napetosti in spremembe v dobavnih verigah, so prav tako vplivale na cene derivatov in električne energije, ki so se sicer umirile glede na predhodno leto, a ostale na višjih nivojih kot pred energetsko krizo. Slovenija je bila kot del evropskega energetskega trga močno prizadeta zaradi teh globalnih trendov, ki so se odražali predvsem zaradi zmanjšanja realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev in manj ugodnih pogojev proizvodnje v energetsko intenzivnih dejavnostih. Vlada je tako v letih 2022 in 2023 sprejela več ukrepov za omilitev razmer na trgu električne energije. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje je bila regulirana za celotno področje Slovenije. Od januarja do avgusta 2023 je za gospodinjske in male poslovne odjemalce veljal ukrep polovičnega znižanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Od novembra 2023 dalje pa je za gospodinjske odjemalce v veljavi popolna oprostitev obračunavanja prispevka za podpore proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Kot komplementarni ukrep se je na podlagi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov vsem odjemalcem električne energije do 31. maja 2023 na vse postavke (razen postavke fiksnih stroškov poslovanja dobaviteljev) obračunala nižja davčna stopnja DDV v višini 9,5%.
Cena električne energije za podjetja se je v 2023 dodatno zvišala
Maloprodajna cena električne energije brez DDV je za povprečnega poslovnega5 odjemalca v letu 2023 znašala 215,7 EUR/MWh in je bila za 22,3 % višja kot v letu 2022. V primerjavi z letom 2019 je bila višja za 158 %. V zadnjem četrtletju 2023 so bile povprečne cene električne energije za poslovne odjemalce medletno še vedno višje za 8,5 % (209 EUR/MWh brez DDV), vendar so se tretje zaporedno četrtletje na četrtletni ravni (glede na predhodno četrtletje) pocenile, in sicer tokrat za 2,2 %. To je bila posledica predvsem pretežne pojavnosti letnih pogodb o zakupu električne energije. Najbolj so se cene znižale v 6. kategoriji porabe (70.000 do 150.000 MWh), in sicer za 4,7 % (večja pojavnost pogodb krajše ročnosti, delno tudi promptni zakupi) na 170 EUR/MWh. V drugih velikostnih razredih so cene v povprečju upadle le za slab odstotek.
Maloprodajna cena električne energije z DDV za povprečnega poslovnega odjemalca je v letu 2023 znašala 251,2 EUR/MWh. Bila je za 21 % višja kot leta 2022 in za 147 % višja kot leta 2019. To je bila še posledica rasti veleprodajnih cen električne energije v 2022, ki so se postopno prelile v cene poslovnih odjemalcev. Cena energenta – električne energije za podjetja (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) se od leta 2017, ko je bila najnižja (42,44 EUR/MWh), že šesto leto zapored zvišuje. V letu 2023 je cena energenta – električne energije za povprečnega poslovnega odjemalca znašala v povprečju 181,4 EUR/MWh (brez DDV) in se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 22 %, v primerjavi z letom 2019 pa za 242 %. V skupini porabe električne energije IE in IF (20.000 do < 150.000 MWh) je rast cen energenta – električne energije – v enem letu znašala 8 %. V skupinah porabe IC in ID (< 500 do < 20.000 MWh) je bila cena višja od 20 % do 27 %, v skupini IA in IB (< 20 do < 500 MWh) pa je bila višja za okoli 35 %.
Regulirana cena omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema, ki je v povprečju v letu 2023 znašala 22,2 EUR/MWh (brez DDV), se je zvišala za 37 %. Dajatve za namene energetike so v povprečju znašale 10,7 EUR/MWh (brez DDV), in so bile v enem letu višje za 12 %. Povprečnemu poslovnemu odjemalcu je bila v letu 2023 zaračunana trošarina v višini 1,3 EUR/MWh, kar je za 5 % manj kot leto prej, zaradi znižanih trošarin na električno energijo, ki so veljale celotno leto 2023.
Delež tržne postavke energenta – električne energije – je v letu 2023 znašal 84,1 %, delež omrežnine 10,3 %, delež dajatev 5 %, delež trošarine pa 0,6% končne cene brez vključenega davka na dodano vrednost.
|
Cena energenta* – električne energije za poslovne uporabnike |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Sprememba v % 2023/2022 |
|
IA (< 20 MWh) |
63,9 |
64,1 |
120,5 |
165,9 |
37,7 |
|
IB (20 do < 500 MWh) |
62,6 |
61,1 |
121 |
167,5 |
38,4 |
|
IC (500 do < 2.000 MWh) |
61 |
59,9 |
146,9 |
176,3 |
20,0 |
|
ID (2.000 do < 20.000 MWh) |
58,8 |
59,3 |
147,4 |
189,6 |
28,6 |
|
IE (20.000 do < 70.000 MWh) |
55,1 |
64,6 |
154,3 |
165,5 |
7,3 |
|
IF (70.000 do <= 150.000 MWh) |
52 |
64,7 |
158,5 |
167,9 |
5,9 |
|
Slovenija – nacionalni nivo |
57,9 |
62,3 |
149,2 |
181,4 |
21,6 |
Vir: Statistični urad RS; *(brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV)
Končna cena električne energije z vsemi vključenimi davki je za gospodinjstva znašala 197 EUR/MWh, kar je bilo za 22 % več kot leta 2022 ter za 23 % več kot leta 2019, saj se običajno za gospodinjstva električna energija zakupi nekoliko vnaprej, kar pomeni nižjo nihajnost cene, hkrati pa se učinek cen razvleče na daljše obdobje. Posledično je bil pomemben del električne energije zakupljen v času visokih cen v letu 2022, prenos v končne cene pa je preprečila regulacije cene. Delež tržne postavke električne energije je v strukturi maloprodajne cene znašal 52 %, delež omrežnine 28 %, delež dajatev 4,8 %, delež trošarine 0,8 % in delež davka na dodano vrednost 14,3 % končne maloprodajne cene.
Regulirane cene elektrike, ki bi sicer veljale do 31. avgusta 2023, je vlada aprila 2023 podaljšala do konca leta 2023. Povprečna cena energenta – električne energije za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV, je v letu 2023 znašala 102,7 EUR/MWh, kar je bilo za 24 % več kot v predhodnem letu ter za 79 % več kot leta 2019. Omrežnina za elektroenergetsko omrežje, ki je regulirana za celotno področje države, je znašala 55,2 EUR/MWh (brez DDV) in se je v obdobju enega leta v povprečju povišala za 38 %. K temu je vplival učinek ponovnega obračuna omrežnine, za katerega so bila v letu 2022 gospodinjstva delno oproščena plačevanja. Trošarina je bila za povprečnega gospodinjskega odjemalca v letu 2023 obračunana v znižani višini 1,53 EUR/MWh (brez DDV), kar je zaradi veljavnosti ukrepa znižanja trošarine pomenilo 11-odstotno znižanje glede na leto 2022.
|
Cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji (standardne porabniške skupine,EUR/MWh) |
|||||
|
|
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Sprememba v % 2023/2022 |
|
Energija |
62,0 |
64,3 |
82,9 |
102,7 |
23,9 |
|
Omrežnina |
46,8 |
48,5 |
40,1 |
55,2 |
37,7 |
|
Dajatve |
12,7 |
16,3 |
10,5 |
9,4 |
-10,5 |
|
Trošarina |
3,1 |
3,1 |
1,7 |
1,5 |
-11,8 |
|
DDV |
27,4 |
29,0 |
26,2 |
28,2 |
7,6 |
|
Končna cena |
152,0 |
161,3 |
161,4 |
197,0 |
22,1 |
Vir: SURS
Cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce v Sloveniji v 2023 višje v manjših porabniških skupinah
Povprečna cena zemeljskega plina brez DDV je za povprečnega poslovnega odjemalca v standardni porabniški skupini v letu 2023 znašala 68,3 EUR/MWh in je bila za 3,3 % višja v primerjavi z letom 2022. Povprečne cene zemeljskega plina za poslovne odjemalce so bile v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2023 medletno nižje za 8,2 % in so tako znašale 65 EUR/MWh (brez DDV). Glede na predhodno četrtletje (tretje) pa so zrasle za 12 %. Najvišja rast cene je bila v drugem razredu porabe (1.000 do 10.000 GJ), kjer se je cena povišala za šestino na 90 EUR/MWh (brez DDV). Končna maloprodajna cena zemeljskega plina z DDV je v letu 2023 znašala 79,1 EUR/MWh in je bila za slab odstotek višja kot leta 2022. V letu 2023 je delež postavke cena zemeljskega plina za povprečnega poslovnega odjemalca znašal 88,1 %, delež omrežnine 7,8 %, delež dajatev 3,5 % in delež trošarine 0,6 % cene brez vključenega davka na dodano vrednost.
Cena energenta – zemeljskega plina (brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV) je za povprečnega poslovnega odjemalca v 2023 znašala 61 EUR/MWh in se je v obdobju enega leta zvišala za 3 %. V najnižjem razredu porabe I1 (<1 000 GJ) je cena porasla za 21 % na 98 EUR/MWh, v porabniški skupini I2 (1 000 do <10 000 GJ) za 18 % na 92 EUR/MWh, medtem ko je v najvišjem razredu porabe I4 (100.000 do < 1.000.000 GJ) cena upadla za 7 % na 58 EUR/MWh. V letu 2023 je omrežnina dosegla vrednost 5,3 EUR/MWh (brez DDV), kar predstavlja četrtino več v primerjavi z enoletnim obdobjem. Dajatve, ki so bile zaračunane povprečnemu poslovnemu odjemalcu v letu 2023 (vključno s prispevkom OVE+SPTE, prispevkom URE in okoljsko dajatvijo CO2), so skupaj znašale 2,4 EUR/MWh (brez DDV), kar je bilo za 7 % več kot leta 2022. Zaračunana trošarina je v letu 2023 povprečnega poslovnega odjemalca obremenila v višini 0,4 EUR/MWh (brez DDV), kar je zaradi vladne intervencije znižanja trošarin pomenilo za desetino manj kot leto prej.
|
Cena energenta* – zemeljskega plina za poslovne uporabnike |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Sprememba v % 2023/2022 |
|
I1 (<1 000 GJ) |
25,0 |
25,7 |
63,3 |
81,0 |
28,0 |
|
I2 (1 000 do <10 000 GJ) |
22,3 |
25,1 |
61,3 |
76,8 |
25,3 |
|
I3 (10 000 do <100 000 GJ) |
18,3 |
25,5 |
62,6 |
63,6 |
1,6 |
|
I4 (100 000 do <1 000 000 GJ) |
18,9 |
27,7 |
57,3 |
52,2 |
-8,9 |
|
Slovenija – nacionalni nivo |
19,3 |
26,4 |
59,0 |
60,1 |
1,9 |
Vir: Statistični urad RS; *(brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV)
Končna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce z vsemi davki je znašala 101,5 EUR/MWh in je bila za 26 % višja kot v letu 2022. Povprečna cena energenta – zemeljskega plina za gospodinjstva – brez omrežnine, dajatev, trošarine in DDV je v 2023 znašala v povprečju 71,8 EUR/MWh in je bila višja za 43 % glede na predhodno leto. V strukturi končne cene z DDV za povprečnega gospodinjskega odjemalca je zemeljski plin imel 70,7-odstotni delež, omrežnina 13-odstotni delež, dajatve 3-odstotni delež, trošarine 0,8-odstotni delež in davek na dodano vrednost 12,5-odstotni delež.
|
Cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji – (standardne porabniške skupine, EUR/MWh) |
|||||
|
|
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
Sprememba v % 2023/2022 |
|
Energija |
25,4 |
26,4 |
50,3 |
71,8 |
42,7 |
|
Omrežnina |
14,4 |
12,7 |
12,5 |
13,2 |
5,6 |
|
Prispevka OVE+SPTE in URE |
1,8 |
1,8 |
1,8 |
1,8 |
0,0 |
|
CO2 in trošarina |
4,9 |
4,9 |
3,3 |
3,1 |
-6,1 |
|
Končna cena |
56,7 |
55,8 |
80,4 |
101,5 |
26,2 |
|
Končna cena |
152,0 |
161,3 |
161,4 |
197,0 |
22,1 |