Shrani za kasnejše branje.
Znatna upočasnitev gospodarske rasti v 2024
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist pri Analitiki GZS
Gospodarska rast v Sloveniji je v letu 2024 po prvi oceni znašala 1,6 %, kar je bilo pol odstotne točke manj kot v predhodnem letu (2,1 %). Pri tem je imelo pomembno vlogo tudi število delovnih dni, saj je bila zaradi tega gospodarska rast v 2023 za 0,3 odstotne točke nižja, kot bi bila sicer, v 2024 pa je bila prav za toliko višja (2 delovna dneva več). Brez upoštevanja učinka koledarja se je gospodarska rast v Sloveniji precej bolj upočasnila, in sicer z 2,4 % v 2023 na 1,3 %.
Slovenski BDP se je v letu 2024 povečal za 3 milijarde evrov na skoraj 67 milijard evrov. BDP na prebivalca je presegel 31 tisoč EUR.
Glede na povprečno rast na ravni EU-27, ki jo je v času priprave tega članka mogoče izračunati le na četrtletnih podatkih, se je Slovenija s svojo rastjo uvrstila na 11. mesto (sprememba za kakšno mesto je kasneje mogoča). Njena rast je bila vseeno nekoliko hitrejša od povprečja EU, ki je bila nekoliko nižja od 1 % (0,9 % po začasni oceni). Višjo gospodarsko rast od povprečja imajo običajno manjše države članice oziroma manj razvite (z nižjim BDP na prebivalca) in to pravilo je tudi v 2024 v povprečju veljalo, s tem, da je bil vzpon turizma in prostočasnih storitev tisti, ki je dodatno zaznamoval oziroma ločil države z višjo gospodarsko rastjo od tistih z nižjimi ali negativnimi. V petih gospodarstvih se je BDP skrčil, pri čemer pri nobeni od držav padec ni presegel 1 %. V srednjeevropski regiji (CEE) sta se z realnim krčenjem gospodarstva soočili Avstrija (-1 %) in Nemčija (-0,2 %). Med gospodarstvi z najvišjo rastjo so izstopale Malta, Hrvaška in Španija. Pri prvi in tretji državi je imela velik vpliv višja rast neto priseljevanja, pri vseh pa ugodni turistični tokovi. Na visoko gospodarsko rast Poljske so imele pomemben vpliv tudi visoka rast zasebne in državne potrošnje (zadnja je bila povezana tudi z velikimi vlaganji v obrambo), medtem ko so se vse evropske države soočile z nizko rastjo ali manjšim padcem industrijske proizvodnje, kar je vodilo v nizko realno rast izvoza ali zmeren padec.
Rast cen v gospodarstvu nad 3 %
Povprečna rast cen na ravni gospodarstva, ki odraža razliko med nominalnim in realnim BDP (deflator), je znašala 3,1 %. Bila je najnižja v zadnjih treh letih, vseeno pa je bila višja od povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (2 %), kar je tudi običajno. Faktor rasti cen je tako pojasnil dve tretjini nominalne rasti BDP v letu 2024 (4,7 %), ki se je povečal za 3 milijarde evrov na skoraj 67 milijard evrov. Okrepilo se je tudi število prebivalstva, in sicer za 7 tisoč oseb, kar je dodatno ugodno vplivalo na rast BDP, saj več prebivalcev praviloma pomeni tudi večjo potrošnjo. Pravzaprav je bila zgolj 1,6-odstotna realna rast potrošnje gospodinjstev še največje razočaranje, če upoštevamo tako prirast prebivalstva (0,3 %) kot tudi realno rast dohodkov prebivalstva (okoli 3 %). Povprečna realna (nominalna, znižana za rast cen) neto plača je namreč v 2024 porasla za 2 %, povprečna starostna pokojnina pa kar za 7 %. Razliko med dohodki in potrošnjo predstavlja visoka rast stopnje varčevanja, saj bi ob nespremenjeni stopnji morala biti rast zasebne potrošnje vsaj med 3 in 4 %, rast BDP pa bi bila v tem primeru pri 2,5 %. Potrošnja gospodinjstev namreč predstavlja polovico BDP.
Izvoz blaga se je v lanskem letu realno povečal za 3,6 %, še nekoliko bolj pa uvoz (+3,9 %). Izvoz storitev je narasel manj, le za 1,7 %, bolj pa uvoz storitev, in sicer za 4,0 %.
Visoka rast potrošnje posledica preoblikovanja DZZ v OZP
Visoka realna rast potrošnje države (+8,5 %) je pretežno odražala preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) v obvezni zdravstveni prispevek (OZP). To je tudi vplivalo na nižjo rast potrošnje gospodinjstev, vendar je bil ta učinek že izražen v prej omenjeni nižji rasti povprečne neto plače. Presenetljiv je bil visok padec bruto investicij v osnovna sredstva (-3,7 %) po predhodnih treh letih visoke povprečne rasti (+6,8 %). Za skoraj 5 % so upadle tako investicije v zgradbe in objekte kot v drugo opremo in stroje, kljub pričakovanju o rasti zaradi učinka poplavne obnove in velikih javnih infrastrukturnih programov. To je odražalo tudi podaljšanje povprečne dolžine postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj (teh je bilo izdanih manj), zadržanosti proizvodnih podjetij pri investicijah zaradi zmanjšanja novih naročil in zakasnelega učinka dviga obrestnih mer. Več nakupov vozil (tako novih kot rabljenih) zaradi večje dobavljivosti osebnih vozil je sicer vplivalo na dvig investicij v transportno opremo (+1,7 %). Zaskrbljujoča je bila tudi zelo nizka realna rast investicij v intelektualno lastnino (+0,8 %), ki odraža aktivnosti podjetij na področju raziskav in razvoja in vlaganja v digitalizacijo.
Rast izvoza v drugem polletju visoka
Na strani vpliva mednarodne menjave na BDP so bili podatki v drugi polovici leta precej boljši, saj naj bi se izvoz blaga v celotnem letu realno povečal za 3,6 %, kar je sicer manj, kot naj bi se povečal uvoz (+3,9 %). Povprečna izvozna cena blaga (-1,6 %) kot uvozna blaga (-2,5 %) sta se znižali, vendar so bile cenovne škarje (pogoji menjave) drugo zaporedno leto pozitivne (pomenijo dvig bruto marže), kar ni presenečenje po letih 2021 in 2022, ko so bile zelo negativne in so odražale nezmožnost prilagoditve prodajnih cen na hitro rast uvoznih cen surovin in polproizvodov. Še nekoliko bolj presenetljivi so bili pogoji menjave pri storitvah, kjer naj bi se povprečna rast izvozne cene (+3,1 %) povečala precej bolj od povprečne uvozne (+2,0 %), kar se je zgodilo prvič v zgodovini.
Kasnejša revizija prve ocene o rasti BDP v 2024 tokrat ne bo visoka.
Letošnja avgustovska revizija ne bo dramatična
V preteklih dveh letih je bila prva revizija ocene o gospodarski rasti, ki bo predstavljena v avgustu, relativno visoka. Tokrat ocenjujem, da temu ne bo tako, vsaj ne na nivoju BDP. Vseeno pa glede na vrsto drugih statističnih podatkov odstopa proizvodna struktura BDP, ki meri dodano vrednost po sektorjih. Prva ocena realne rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih kaže, da naj bi bila ta pri okoli 3 % (industrijska proizvodnja je porasla le za 1,2 %), medtem ko naj bi bila v skupini trgovina, transport in gostinstvo realna rast le pri 0,7 %. Zelo verjetno bo pri avgustovski reviziji prišlo do nekolikšne prerazporeditve rasti od prve k drugi dejavnosti, kar pa bomo bolj zagotovo vedeli šele takrat. Prva ocena BDP namreč še vedno temelji na velikem številu manj zanesljivih informacij