Shrani za kasnejše branje.
V času vse večjih pritiskov in negotovosti v slovenskem gospodarstvu postajajo vprašanja razvojne usmeritve države pomembnejša kot kadarkoli prej. V pogovoru za podkast GZS je generalna direktorica Vesna Nahtigal predstavila jasna pričakovanja GZS do nove vlade ter opozorila na ključne izzive slovenskega gospodarstva.
Maruša Boh in Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS
Spregovorila je o stanju slovenskega gospodarstva, pritiskih, s katerimi se soočajo podjetja, ter o vprašanjih energetske krize, visokih stroškov dela, počasnih postopkov in nujnih ukrepov, ki jih Slovenija potrebuje za bolj predvidljivo poslovno okolje.
Gospodarstvo potrebuje predvidljivo okolje
Gospodarstvo si želi predvsem operativno, stabilno in razvojno vlado, saj podjetja danes poslujejo v zelo zahtevnih razmerah, kjer dodatne obremenitve hitro pomenijo slabši položaj v primerjavi s konkurenco iz tujine.
»Veliko lahko naredimo za predvidljivo okolje doma. Predvsem s tem, da iz dneva v dan ne šokiramo gospodarstva z vedno novimi obdavčitvami in birokratskimi ovirami. Toliko kot ima vlada močno gospodarstvo, toliko gre dobro tudi državi.«
Slovenskemu gospodarstvu ne »cvetijo rože«
Številni gospodarski kazalci so se v zadnjih treh letih poslabšali, med drugim smo beležili nižjo rast BDP, krčenje industrijske proizvodnje, zmanjšanje tujih investicij in slabšanje konkurenčnosti Slovenije. Trenutno dobro posluje nekaj posameznih sektorjev, in sicer zlasti energetski sektor, finančni sektor in farmacija, medtem ko večina preostalega gospodarstva beleži upad ali stagnacijo. Zato Slovenija potrebuje jasen razvojni načrt, ki presega en mandat vlade ter prinaša dolgoročno razvojno usmeritev in bolj predvidljivo poslovno okolje.
Energetska kriza ostaja velik pritisk za podjetja
Visoke cene energentov še naprej močno vplivajo na slovenska podjetja, največje pritiske pa trenutno občutijo predvsem logistika, kmetijstvo in energetsko intenzivna industrija. Na Gospodarski zbornici Slovenije zato opozarjamo na potrebo po hitrih in konkretnih protikriznih ukrepih za zaščito konkurenčnosti gospodarstva, saj lahko ti ukrepi hitro prispevajo k stabilnejšemu poslovnemu okolju.
- V času predvolilnega obdobja je Gospodarska zbornica Slovenije s programom »Made in Slovenia 2035« jasno opozorila na realno stanje slovenskega gospodarstva ter predstavila konkretne razvojne usmeritve in ukrepe za bolj konkurenčno, stabilno in razvojno naravnano Slovenijo.
Med predlaganimi protikriznimi ukrepi so med drugim čim hitrejši začetek izvajanja že sprejetega zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP) z zagotovljenimi vsaj 30 milijoni evrov letno pomoči ter podaljšanje znižane stopnje prispevkov za OVE in CO2 dajatev na goriva in energente za vsa podjetja. Pozitivno pa je, da je vlada že podaljšala Uredbo o nadomestilih za posredne stroške emisij TGP, v pripravi pa je tudi razširitev upravičencev na več gospodarskih panog.
Foto: Depositphotos
Potrebne so davčne razbremenitve, hitrejši postopki in več digitalizacije
Med ključnimi ukrepi za večjo konkurenčnost gospodarstva so davčne razbremenitve, manj birokracije in enostavnejši postopki pridobivanja dovoljenj ter hitrejši postopki zaposlovanja tujcev, saj podjetja že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje kadrov in počasne administrativne procese.
Pomemben del prihodnjega razvoja predstavlja tudi digitalizacija države in gospodarstva, kjer Slovenija še vedno zaostaja. Več pozornosti bo treba nameniti avtomatizaciji, digitalnim znanjem in vključevanju digitalnih vsebin v izobraževalni sistem. »Digitalizacija ni več izbira, ampak nujen razvojni korak.«
Slovenija potrebuje razvojni načrt, ki presega en mandat vlade
S programom »Made in Slovenia 2035« želimo spodbuditi pripravo dolgoročnega nacionalnega razvojnega načrta za slovensko gospodarstvo. Vesna Nahtigal poudarja, da so se pri pripravi programa zgledovali pri državah z jasno razvojno vizijo, kot sta Kitajska in Singapur. Kot izpostavlja, uspešne države pripravljajo pet- ali desetletne razvojne programe in jih tudi dosledno izvajajo. Prav v tem vidi razlog njihove uspešnosti, v stabilni razvojni politiki in osredotočenosti na prioritetna področja.
Oblikovanje nove vlade vidi kot pomembno priložnost za širši družbeni dogovor o prihodnjem razvoju Slovenije, zato predlaga, da vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki bi vključeval celosten nabor ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja ter presegal politične delitve in mandat ene vlade.
- »Slovenija potrebuje jasen razvojni načrt, ki presega en mandat vlade.«
Čas za konkretne odločitve
Program »Made in Slovenia 2035«, ki temelji na osmih ključnih gospodarskih področjih in devetih področjih sistemskih ukrepov za podporo gospodarstvu, predstavlja dobro osnovo za pripravo širšega razvojnega načrta slovenskega gospodarstva in dolgoročne razvojne usmeritve države. Na Gospodarski zbornici Slovenije zato pričakujemo odgovoren pristop k oblikovanju razvojnih politik ter konkretne ukrepe, ki bodo okrepili konkurenčnost gospodarstva. Kot poudarja Vesna Nahtigal, gospodarstvo danes ne potrebuje več novih analiz stanja, saj je smer razvoja znana, potrebne so predvsem jasne odločitve, dolgoročna strategija in konkretni ukrepi.
POVABILO K POSLUŠANJU PODKASTA
Celoten pogovor lahko poslušate v podkastu Ozadja. Z generalno direktorico GZS Vesno Nahtigal govorimo o tem, kakšne ukrepe gospodarstvo pričakuje od nove vlade in kje so danes največji pritiski na slovenska podjetja.
