Shrani za kasnejše branje.
Gospodarstvo politiko poziva k hitremu ukrepanju. GZS je predlagala konkretne ukrepe za znižanje obremenitev elektrike, zemeljskega plina, nafte in pogonskih goriv.
Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS
»Če želimo našim podjetjem, zaposlenim in s tem državi dobro, potem moramo hitro sprejeti konkretne ukrepe s takojšnjim pozitivnim in predvidljivim učinkom na podjetja. Gre za ukrepe, ki jih lahko sprejme še trenutna vlada v obliki nujnih interventnih ukrepov. Zato politiko pozivamo k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju,« je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Slovenska industrija in mnoga podjetja se soočajo z resnimi razmerami. V zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotke. Med razlogi je tudi izrazito povečanje stroškov dela ter nekonkurenčne cene električne energije v Sloveniji. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine cene vseh energentov zgolj še povečuje.
»Vladi predlagamo, da nemudoma sprejme ukrepe za razbremenitev stroškov in se pripravi na morebitne motnje v dobavi energentov. Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo – tako velika podjetja kot mala in srednje velika podjetja – ter vse tri skupine energentov,« je bila jasna Nahitgal.
Foto: Depositphotos
Predlogi ukrepov GZS na področju elektrike
Za energetsko intenzivna podjetja GZS predlaga vladi, da:
- takoj začne izvajati že sprejeti zakon o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP) z zagotovljenimi vsaj 30 mio EUR/leto pomoči. Takšna pomoč naj se zagotovi vsem večjim porabnikom električne energije (>15 GWh porabe letno) iz predelovalnih dejavnosti, ne le sektorjem, ki so do pomoči upravičeni po CISAF smernicah;
- razširi veljavnost Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse gospodarske panoge, ki jih predvidevajo smernice EU (kemija, proizvodnja stekla in kamene volne). Obseg sredstev je treba povečati za 10 mio EUR z obstoječih 26 na 36 mio EUR;
- podaljša minimalno stopnjo obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in CO2 dajatvah.
Za celotno gospodarstvo GZS pričakuje:
- kapico na ceno električne energije,
- nižjo obdavčitev energentov.
Predlogi ukrepov GZS na področju zemeljskega plina
Pri zemeljskem plinu GZS predlaga:
- kapico na ceno zemeljskega plina oz. interventni zakon za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina v skladu z zaostritvijo razmer ter
- znižanje davkov in prispevkov (OVE, CO2 dajatev) za vsa podjetja,
- znižanje trošarine (za neenergetsko rabo kot surovina, za kogeneracijo …) in prispevkov za vsa podjetja.
Predlogi GZS na področju goriv in naftnih derivatov
Pri gorivih in naftnih derivatih ostaja ključno, da vlada:
- zagotovi konkurenčne cene preko upravljanja trošarin in CO2 dajatve za vsa podjetja ter večje povračilo trošarin za živilsko-predelovalna podjetja;
- pripravi ukrepe za zagotavljanje zadostnih zalog in nadzor rabe energentov;
- vnaprej skupaj s predstavniki gospodarstva določi pogoje omejene rabe in prednostnih nakupov za primer pomanjkanja goriv.
Predlogi srednjeročnih ukrepov
V roku dveh let GZS predlaga, da se:
- del domače proizvodnje elektrike nameni domači industriji po proizvodni ceni;
- poenostavi model obračuna omrežnin in zniža cene za industrijsko rabo;
- zagotovi čim večjo samooskrbo na področju proizvodnje elektrike (pospešitev projekta JEK2 in projektov pri ostalih OVE virih; podaljšanje obratovanja NEK od 2043 dalje, strateška ohranitev obratovanja TEŠ 6 …).