Shrani za kasnejše branje.
Slediti trendom in jih tudi soustvarjati, pomeni biti konkurenčen. Če podjetja tega ne počnejo, to lahko povzroči njihov konec.
Darja Kocbek
Trendi se na trgu nenehno spreminjajo in Perutnina Ptuj je med podjetji, ki so zelo inovativna na vseh področjih, tako v proizvodnem procesu kot v razvoju izdelkov, nam je o prilagajanju novim trendom v prehrani povedala Brigita Vindiš Zelenko iz Perutnine Ptuj. »Poskušamo se prilagajati, imamo kar nekaj veganskih produktov, v prehrano z žuželkami pa se ne bomo mešali,« je kratek direktor Pekarne Pečjak, Silvester Pečjak. Novi trendi v prehrani imajo pomemben vpliv na delovanje podjetja Don Don in njegove načrte za prihodnost, pravi direktor marketinga in razvoja Jaka Lončarič.
Novi trendi v prehrani so možnost za predstavitev novih izdelkov, kar proizvajalcem omogoča vstop na področja, kjer so bili uveljavljeni proizvajalci.
Spreminjajoče se prehrambne navade potrošnikov po njegovih besedah zahtevajo prilagoditev in inovacije v proizvodnji kruha ter pekovskih izdelkov. »V Don Donu se odzivamo na te trende z uvajanjem novih okusov, prehranskih profilov in inovativnih izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve sodobnih potrošnikov. S tem ohranjamo konkurenčnost na trgu ter zadovoljujemo potrebe in pričakovanja svojih kupcev,« razlaga Lončarič.
Novi trendi v prehrani so priložnost za predstavitev novih izdelkov
Za proizvajalce žganih pijač so po besedah Boštjana Marušiča, direktorja Destilarne Broken Bones, novi trendi v prehrani predvsem priložnost za predstavitev novih izdelkov, ki jim omogočajo vstop na področja, ki so jih pred spremembami trendov zasedali že dobro uveljavljeni proizvajalci bolj tradicionalnih izdelkov.
Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, nam je razložil, da slediti trendom in jih tudi soustvarjati, pomeni biti konkurenčen. Če podjetja tega ne počnejo, to lahko pomeni njihov konec. »Tu je pomembna vloga marketinga, ki spremlja razvoj kategorij, tehnologi, razvojniki v mlekarni pa skrbijo, da ideje zaživijo tudi v proizvodni praksi,« nam je pojasnil.
Pri soustvarjanu trendov veliko vlogo odigrajo tehnologi in razvojniki, ki skrbijo, da ideje zaživijo tudi v proizvodni praksi.
Foto: Anže Petkovšek
Tako so v Ljubljanskih mlekarnah zlasti ponosni na svoje inovativne izdelke Ego jogurt s proteini in kefir Mu, ki sta med drugim tudi prejemnika nagrade za najbolj inovativno živilo. Prav tako so ponosni na velik izvozni projekt islandskega tipa jogurta skyr siggi's in skutico Mu Muki, ki je ljubljenka otrok.
Novi trendi v prehrani dajejo dodaten zagon in odpirajo nove priložnosti tudi pridelovalcem v sodobnih rastlinjakih, nam je povedal Drago Belec, ustanovitelj podjetja Cornus.
Na področju prehranskih dodatkov pogrešajo večjo vlogo države in inšpekcij, ki bi morale strokovno ugotoviti raven prehranskega zavajanja.
Vsak trend, vsaka želja potrošnikov in vsaka pobuda je izziv
»Novi trendi so za nas povod, da poslujemo bolje, bolj učinkovito ter obenem bolj prijazno do okolja in ljudi. To nenazadnje od nas potrošniki tudi pričakujejo in le na ta način lahko gradimo svojo prihodnost,« nam je pojasnil direktor Radenske Marian Šefčovič.
V Radenski se po njegovih besedah osredotočajo predvsem na izdelke v reciklirani embalaži ali v povratnem steklu, na police prihajajo funkcionalni izdelki z manj ali nič sladkorja, tako imenovane pijače »on the go«. »Skratka, vsak trend, vsaka želja potrošnikov in vsaka pobuda iz okolja je za nas izziv, ki ga z lastnim razvojem preslikamo v ponudbo pijač,« razlaga Šefčovič.
Trendi gredo v smeri zdravega načina prehranjevanja
Da so bili trendi v prehrani vedno prisotni in verjetno vedno bodo, dokler se bo človek prehranjeval na tradicionalen način, nam je povedal Matic Majcenovič, član uprave Mlinotesta. »Upam, da bo to še dolgo tako! Najsi bodo ti trendi v smeri zdravja ali pa obratno, bolj za užitek, ali pa oboje,« je dodal.
Trenutno po njegovih besedah beležimo trende v smeri bolj zdravega načina prehranjevanja: povečano je povpraševanje po polnozrnatih izdelkih, po zmanjšanju soli in raznih drugih dodatkov v kruhu. Poleg pšenične moke se dobro tržijo tudi druge vrste moke, kot so pira, rž, ajda, kamut, koruza, proso, kvinoja … Eko in Bio pridelava pridobivata tržni delež kljub večji ceni.
Določene trende spodbujajo tudi razni promotorji
»Določene trende spodbujajo tudi razni promotorji: recimo brezglutenska prehrana ni več domena le bolnikov s celiakijo, pač pa jo promovira svetovno znan teniški as. In ljudje sledijo, ker verjamejo, da se bodo bolje počutili,« razlaga Majcenovič. Seveda pa gre pri prehrani tudi za velike zaslužke, predvsem na področju razno raznih prehranskih dodatkov, opozarja. Tu pogreša večjo vlogo države, inšpekcij, ki bi morale strokovno ugotoviti raven prehranskega zavajanja in določene zaslužkarje oglobiti oziroma odstraniti s trga. »Žal večina kršiteljev deluje na »sivem« trgu prek interneta in so težko izsledljivi. A kot se ulovijo razni prekupčevalci z mamili, bi se lahko na svetovni ravni tudi na tem področju, kjer nekateri na račun bolnih in zaupljivih ljudi služijo milijarde, naredilo kaj več, da bi to preprečili,« je prepričan Matic Majcenovič.
Mlinotest se na prehranske trende po njegovih besedah odziva premišljeno in preverjeno, ima lastno razvojno strategijo, ki jo sooblikujejo tudi v dogovoru z največjimi kupci. »Ob tem pa ne zapostavljamo navad in okusov, ki so uveljavljeni, ki jih potrošniki cenijo že desetletja in so navsezadnje temelj naše mlevske, testeninarske in pekarsko-slaščičarske skupine s preko 600 zaposlenimi in z domačimi lastniki, ki cenimo in spoštujemo okolje, iz katerega izhajamo in kateremu vračamo,« nam je povedal Majcenovič.
Evropska zakonodaja sledi trendom informiranosti potrošnika. Pridelovalci vin bodo od decembra 2023 morali na etikete vključevati nove označbe z več podrobnostmi.
Mlajši potrošniki želijo biti informirani
Novi trendi v prehrani imajo pomemben vpliv tudi na pridelovalce vin, nam je pojasnil Gorazd Bedenčič, direktor vinske kleti Puklavec Family Wines. »Spajanje hrane in vina je od nekdaj prisotno med nami in velja za pravo umetnost. Današnji potrošniki, predvsem mlajše generacije, čedalje bolj posegajo po lahki, lokalno pridelani (ekološki) prehrani. Torej novi trendi se pomikajo v smeri aktivnega življenjskega sloga, osveščenosti glede trajnosti, skrbi za naš planet, pravični trgovini, osveščenosti glede zdravega načina življenja, rekreacije. Posledično novodobni potrošniki iščejo sveža, aromatična in tudi mineralna vina, ki blažje vplivajo na naše telo,« ugotavlja. Novi trendi kažejo večjo usmerjenost v penine, vina z nižjo stopnjo alkohola ter v penine, ki se mešajo z drugimi (ne)alkoholnimi pijačami.
»Pridelovalci se zavedamo, da mlajši potrošniki želijo biti informirani, iščejo vina z nižjo stopnjo alkohola ali celo brez, zato se bomo osredotočili tudi na to področje. Trendom informiranosti potrošnika pa sledi tudi evropska zakonodaja, saj bo od decembra 2023 za nas pridelovalce obvezno, da na etiketah vina vključimo nove označbe, ki bodo vsebovale več podrobnosti o samem vinu (prehranska tabela, kalorični vnos),« nam je povedal Gorazd Bedenčič.
Vlaganje v Izbrano kakovost je prava smer
»Mnogi vse bolj posegajo po hrani, ki je že pripravljena, a hkrati tudi zdrava. Naši piščanci so rejeni lokalno, zavezali smo se za skrbno rejo – 100-odstotno brez antibiotikov. Razvijamo izdelke, ki so pripravljeni za žar, so že pečeni,« je na vprašanje o tem, kako se v podjetju Pivka – Delamaris prilagajajo novim trendom v prehrani, odgovoril predsednik uprave Janez Rebec.
Na drugi strani pa so se med distributerji in uvozniki okrepili tokovi in uvoz mesa dvomljive kakovosti. »Naši predlogi? Vlaganje v Izbrano kakovost je prava smer, ki je ne sme zamajati draginjska kriza,« poudarja Janez Rebec. »Promocija kmetijstva in živilstva je ključnega pomena, saj želimo, da se naša industrija prepozna kot zanesljiva oskrbovalka hrane. Želimo si že, da bi bilo označeno poreklo tudi v restavracijah. Večina gostov v gostilnah verjetno meni, da gre za meso lokalne pridelave, a je resnica žal popolnoma drugačna.«