»Imamo isti Bruselj in isto evropsko zakonodajo, nimamo pa enakih pogojev«

Gospodarstveniki so na okrogli mizi z naslovom Bo slovensko gospodarstvo preživelo energetsko krizo? izpostavili neenake ukrepe soočanja z energetsko krizo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Če ne bomo z ukrepi zaščitili našega gospodarstva, bomo na letnem nivoju izgubili več kot milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, je bila njihova skupna ugotovitev.

Ester Fidel, GZS, Korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft

GZS je sredi maja skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije in Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije v Cankarjevem domu organizirala okroglo mizo, na kateri so gospodarstveniki »iz prve roke« izpostavili konkretne primere nekonkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnem trgu, podkrepili pa so jih podatki Analitike GZS.

V zadnjega pol leta so dejavnosti, ki predstavljajo skoraj 40 % celotne industrijske proizvodnje, beležile padce proizvodnje višje od 5 %.

Makroekonomske kazalnike, napovedi in trende sta v širši kontekst postavila univerzitetna profesorja dr. Igor Masten in dr. Mojmir Mrak. Ekonomist Igor Masten je opozoril, da so trenutne ugodne makroekonomske napovedi postavljene v okvir zelo tveganega obdobja. »Trg še vedno podcenjuje tveganje inflacije in čas, potreben za njeno znižanje,« je dejal in opozoril: »Še nikoli nismo imeli tako velikega razkoraka med pričakovanji trga in načrti centralnih bank na drugi strani.« Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Borut Hočevar, novinar časnika Finance, so poleg dr. Mraka in dr. Mastena sodelovali Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, Matjaž Čemažar, direktor Domela, David Kovačič, direktor družbe Spar Slovenija, Aleš Pulko, direktor Pulko Ventili Ruše in Toni Balažič, direktor Panvite.

Sodelujoči na okrogli mizi so izpostavili številne konkretne primere nekonkurenčnih pogojev, v katerih poslujejo slovenska podjetja.

Po navedbah dr. Mojmirja Mraka Kitajska in ZDA pomagata svojemu gospodarstvu z velikimi vložki, medtem ko »imamo v Evropi s tem moralne težave.« Zato bo morala tudi Evropa spremeniti sistem državnih pomoči. »V času globalizacije so bili ključni elementi razvoja gospodarstva gospodarskega značaja, danes pa so tudi politični,« je dejal Mrak.

Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je izpostavil, da zlasti podjetja v industrijskih dejavnostih že čutijo zaskrbljujoče znižan obseg, tudi v Talumu so bili prisiljeni krčiti proizvodnjo. Navedel je še, da konkurenti krojijo pogoje, še zlasti na začetku vrednostnih verig, medtem pa v Evropi zgubljamo oskrbo s surovinami. »Z vidika tistih, ki vodimo podjetje, je skrb vzbujajoče, da imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah,« je dodal.

Matjaž Čemažar, direktor Domela, proizvajalca elektromotorjev, je na konkretnih primerih cen surovin, pri katerih se pogosto pojavlja dvakratnik v primerjavi s Kitajsko, pojasnil, kako Evropa na globalni ravni in kot del te skupnosti tudi Slovenija izgubljata konkurenčnost. Naša država bi morala omogočiti primerljive konkurenčne pogoje v okviru EU. Težko je razumeti, zakaj naša vlada ne omogoči istih pogojev glede cen električne energije, kot na primer veljajo v Nemčiji. »Imamo isti Bruselj in isto evropsko zakonodajo, nimamo pa enakih pogojev,« je dejal.

Toni Balažič, direktor Panvite, je izpostavil, da imamo v primerjavi z drugimi državami razlike še na več drugih področjih. Kot primer je navedel stroške dela. Na Hrvaškem imajo zaposleni ob enaki bruto plači za 15 % višjo neto plačo. Dotaknil se je tudi politizacije cen prehrane. »Lani, ko bi se morala inflacija prenesti po celotni verigi, je to postal politični problem,« je opozoril in dodal, da smo v Sloveniji hkrati odprli vrata za uvoz cenejših izdelkov. Ti prepotujejo dolgo pot do naših potrošnikov, kar je vse prej kot skladno s težnjami zelenega prehoda.

Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od oktobra lani do marca letos industrijska proizvodnja skrčila v 10 od 24 predelovalnih dejavnostih. Več kot 10-odstotni padec proizvodnje so zabeležili v papirni industriji (-18 %), proizvodnji kemičnih izdelkov (-17 %), kovin (-11 %), pohištva (-11 %) ter obdelavi in predelavi lesa (-11). Alarmanten je podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v zadnjega pol leta beležile padce industrijske proizvodnje višje od 5 %, skupaj skoraj 40 % celotne industrijske proizvodnje.

Ohlajanje je opazno tudi v trgovini. Po izračunih TZS na osnovi podatkov Sursa je od zadnjega četrtletja lani viden znaten padec realnih prihodkov glede na enako obdobje predhodnega leta v nekaterih kategorijah trgovine. V trgovini na drobno je realni prihodek marca letos v primerjavi z lanskim letom padel za 12,8 %, v trgovini na drobno brez motornih goriv za 9,3 %, v trgovini na drobno z živili za 8,3 % in trgovini na drobno z neživili za 11,1 %. Padci so vidni tudi v letošnjem tromesečju 2023 v primerjavi z enakim obdobjem lani.

David Kovačič, direktor družbe Spar Slovenija, je pojasnil, da za trgovce stroški električne energije ne predstavljajo ene najpomembnejših postavk, naraščajo stroški dela ter gradbeni, logistični in drugi stroški. Ker pa so zadnji v verigi, se z inflacijo soočajo pri prodajnih cenah in pogosto so v očeh kupcev »dežurni krivci« za višje cene izdelkov. Razpoloženje potrošnikov se slabša, kar se že odraža tudi v upadu realnih prihodkov.

Aleš Pulko, direktor Pulko Ventili Ruše, je ponazoril razmere v segmentu mikro in malih podjetij. Ta kot dobavitelji velikih podjetij prav tako čutijo posledice znižanih naročil, običajno s časovnim zamikom. Tudi mala in srednja podjetja, ki imajo sicer regulirano ceno elektrike, plačujejo več kot v Nemčiji.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v odzivu na zaključke okrogle mize dejal, da je Slovenija do sedaj dobro shajala v energetski krizi in svojo trditev utemeljil s podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU, v nekaterih segmentih pa celo med bolj ugodnimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70 % porabe in je vezana na stroge pogoje. »Ne trdimo, da smo zmagovalci krize. Zgodba še ni zaključena,« je dejal in napovedal, da se bo vlada še dogovarjala z gospodarstveniki, ker so še možnosti za izboljšave. Poudaril je, da je gospodarstvo vedno predstavljajo »pljuča razvoja in ta pljuča je treba napolniti s kisikom«. Vendar so sodelujoči z dodatnimi pozivi sporočali, da časa ni več.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je ponovno poudaril nujnost družbenega konsenza o pomenu in zaščiti industrije ter pomen hitrega in učinkovitega ukrepanja, saj bodo jeseni posledice v industriji še hujše.

prof. dr. Mojmir Mrak:

»Mi nismo uspeli doseči dogovora o industrijski politiki. Celotna struktura je usmerjena na to, kar je: na isti kolač, ne pa na povečanje kolača. Tudi reforme bi lažje realizirali ob večjem kolaču.«

Toni Balažič, izvršni direktor Skupine Panvita:

»Namesto, da bi stopili skupaj in oblikovali strategijo gospodarske konkurenčnosti, delamo iz vsega družbeni in politični boj. Potrebujemo neko novo platformo dialoga.«

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma:

»Ali bomo protekcionistično pristopili in po vzoru drugih držav zaščitili to industrijo tudi v Sloveniji, ali bomo pač sprejeli odločitev in tudi odgovornost, da te industrije ne bo več!«

Tibor Šimonka, predsednik GZS:

»Moramo ukrepati zdaj, sicer bo jeseni še huje.«

Matjaž Čemažar, direktor Domela:

»Sončna energija je zagotovo edina prava usmeritev, a bodimo tudi pri elementih za vzpostavitev bolj samozadostni. Večino komponent pripeljemo s Kitajske. Z vsem, kar bomo s subvencijami vložili v postavitev sončnih elektrarn, bomo globalno gledano financirali drugo ekonomijo, ne evropsko.«

dr. Igor Masten:

»Makroekonomske napovedi so relativno ugodne, a v zelo tveganem obdobju. »