Shrani za kasnejše branje.
Trajnostno upravljanje z vodo, prihodnost embalaže in odgovornost živilskopredelovalne industrije pri sooblikovanju bolj uravnoteženih prehranskih izbir so bile teme v ospredju pogovora s predsednikom Združenja industrije pijač, Marianom Šefčovičem.
Dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Fotografija arhiv Radenska
Industrija pijač je v zadnjih letih postala eden bolj izpostavljenih sektorjev zelenega prehoda. Voda, embalaža, energija, prehranske navade in pričakovanja potrošnikov se v tej dejavnosti stikajo zelo neposredno: v vsakem izdelku, na vsaki polici in pri vsaki odločitvi potrošnika. Hkrati se podjetja soočajo z vse zahtevnejšimi okoljskimi in zakonodajnimi obveznostmi, ki od njih zahtevajo naložbe, prilagoditve procesov in drugačen pogled na celoten življenjski krog izdelka.
Med najbolj aktualnimi temami je uvedba kavcijskega sistema za embalažo pijač, ki bi tudi v Sloveniji prispeval k bolj učinkovitemu ločenemu zbiranju plastenk in pločevink pijač ter k večji uporabi kakovostnih recikliranih materialov. Evropska pravila namreč do leta 2029 predvidevajo 90-odstotno ločeno zbiranje plastenk za enkratno uporabo in kovinskih embalaž za pijače, kar za države članice pomeni zelo konkreten organizacijski in investicijski izziv. A ob tem se odpirajo številna vprašanja: kdaj bo država pripravljena nanj, kdo bo sistem upravljal, kako zagotoviti transparentnost, kako preprečiti dodatna nesorazmerna bremena za podjetja in kako potrošnika vključiti tako, da bo sistem resnično deloval.
O teh vprašanjih smo se pogovarjali s predsednikom Združenja industrije pijač, Marianom Šefčovičem.
Industrija brezalkoholnih pijač in embalirane vode je pogosto v središču razprav o okolju, embalaži in porabi vode. Katere teme danes najbolj zaznamujejo sektor?
Sektor je danes na presečišču več velikih sprememb. Prva je odgovorno ravnanje z naravnimi viri, predvsem z vodo, ki je za nas proizvajalce temeljna surovina. Druga je embalaža, kjer se od podjetij pričakuje hitrejši prehod v krožne modele, več recikliranja in manj odpadkov. Tretja pa je odgovornost do potrošnika: ljudje želijo več informacij, več izbire in izdelke, ki so skladni z njihovimi pričakovanji glede zdravja, okolja in življenjskega sloga. Za sektor je ključno, da se te spremembe uvajajo premišljeno, na podlagi podatkov in v dialogu z državo, trgovci ter potrošniki.
- Podjetja potrebujemo jasna pravila, neprofitno upravljanje, realne časovne roke in zanesljive podatke.
Omenili ste, da je voda osnovna surovina za velik del industrije pijač. Kako lahko sektor prepričljivo pokaže, da z njo ravna odgovorno?
Najprej z merjenjem in transparentnostjo. Podjetja moramo natančno vedeti, koliko vode porabimo, kje nastajajo izgube in kje so možnosti za izboljšave. Veliko je mogoče narediti s tehnološkimi naložbami, zapiranjem vodnega kroga, zmanjševanjem izgub in bolj učinkovitim čiščenjem. Enako pomembno pa je sodelovanje z lokalnim okoljem, saj vodni viri niso le gospodarsko vprašanje, temveč tudi vprašanje lokalne skupnosti. Odgovorno upravljanje z vodo pomeni, da sektor ne razmišlja samo o proizvodnji, temveč tudi o dolgoročni razpoložljivosti in kakovosti vira.
Veliko pozornosti je namenjene kavcijskemu sistemu za embalažo pijač. Zakaj je ta za sektor tako pomemben?
Kavcijski sistem je pomemben zato, ker lahko bistveno izboljša zbiranje embalaže in kakovost materialov, ki gredo v recikliranje ter nenazadnje recikliranih materialov, ki se vračajo v sektor. Pri plastenkah in pločevinkah je prav kakovost zbranega materiala ključna, če želimo, da se ta ponovno uporabi v embalaži za pijače. A sistem mora biti zasnovan enotno, pregledno in učinkovito. Podjetja potrebujemo jasna pravila, neprofitno upravljanje, realne časovne roke in zanesljive podatke. Potrošnik pa mora imeti preprost odgovor na vprašanje: kam lahko embalažo pijač vrnem in kako dobim kavcijo nazaj.
Kako daleč lahko gre sektor pijač pri zmanjševanju embalaže, ne da bi ogrozili varnost in kakovost izdelkov?
Na embalažo nikakor ne moremo gledati »zgolj« kot na odpadek. Ima namreč pomembno funkcijo: varuje izdelek, podaljšuje rok uporabnosti, omogoča transport in je nosilec informacij o izdelku za potrošnika. Zato mora biti razprava o zmanjševanju embalaže uravnotežena. Cilj je manj materiala, več reciklabilnosti in več krožnosti, vendar ob ohranjanju varnosti živil. Pri tem ni ene rešitve za vse izdelke. Nekje je prava pot lažja embalaža, drugje ponovna uporaba, drugje večji delež recikliranih materialov. Pomembno je, da so ukrepi izvedljivi in prilagojeni tudi za manjša podjetja, ki nimajo enakih investicijskih zmožnosti kot največji proizvajalci.
Trajnost se danes ne nanaša več samo na okolje, temveč tudi na prehrano. Kakšna je odgovornost industrije pijač pri tem?
Odgovornost sektorja brezalkoholnih pijač je predvsem v poštenem, jasnem in razumljivem komuniciranju ter v razvoju ponudbe, ki potrošniku omogoča izbiro. To pomeni pregledno označevanje, različne velikosti pakiranj, uporabo funkcionalnih sestavin in tam, kjer je smiselno, tudi prilagajanje receptur. Pri tem pa je pomembno, da razprava ostane strokovna. Posameznih kategorij izdelkov ne smemo poenostavljeno označiti kot problematičnih; gledati je treba celotno prehrano, življenjski slog in pogostost uživanja. Sektor brezalkoholnih pijač lahko prispeva, ne more pa sam nadomestiti celovite prehranske politike in izobraževanja potrošnikov. Tudi po 10 letih še vedno menimo, da s projektom Zaveza odgovornosti k temu bistveno pripomoremo. Naši rezultati to tudi dokazujejo. Ena porcija brezalkoholne pijače (250 ml) vsebuje 1,75 g sladkorja manj kot leta 2020. Polovica novih izdelkov ima energijsko vrednost nižjo od 34 kcal/100 ml. Ena porcija brezalkoholne pijače (250 ml) vsebuje 12,5 kcal manj kot leta 2015.
- Noben sistem zbiranja embalaže, nobena oznaka in nobena trajnostna rešitev ne morejo doseči polnega učinka, če jih potrošnik ne razume in ne uporablja.
Kaj bi podjetjem najbolj pomagalo, da bi hitreje vlagala v trajnostne rešitve?
Najprej predvidljivost. Podjetja potrebujejo stabilen zakonodajni okvir, jasne roke in dovolj časa za prilagoditve. Trajnostne naložbe so pogosto kapitalsko zahtevne: gre za tehnologije za učinkovitejšo rabo vode, energetsko učinkovitost, obnovljive vire, nove materiale in spremembe proizvodnih procesov. Spodbude bi morale biti usmerjene v rešitve, ki prinašajo merljive okoljske učinke.
Kakšno vlogo ima pri vsem tem potrošnik?
Zelo veliko. Noben sistem zbiranja embalaže, nobena oznaka in nobena trajnostna rešitev ne morejo doseči polnega učinka, če jih potrošnik ne razume in ne uporablja. Zato morajo biti sistemi preprosti, komunikacija jasna, postopki vračanja embalaže pa čim bolj dostopni. Potrošnik mora imeti občutek, da njegovo ravnanje šteje in da sistem deluje transparentno. Pri tem je pomembno tudi zaupanje. Če ljudje vedo, da se embalaža reciklira in da je kavcija smiselno opredeljena in vrnjena, bodo bolj pripravljeni sodelovati.
Če pogledate pet let naprej, kakšno industrijo pijač bi želeli videti v Sloveniji?
Želel bi videti sektor, ki je konkurenčen, inovativen in trajnostno naravnan, hkrati pa dovolj močan, da lahko vlaga v razvoj. To pomeni učinkovitejšo rabo vode, več krožnosti pri embalaži, manjši ogljični odtis in širšo ponudbo kakovostnih izdelkov za različne potrebe potrošnikov. A do tja ne moremo priti sami. Potrebujemo partnerstvo med gospodarstvom, državo, stroko, trgovino in potrošniki. Trajnostni prehod bo uspešen le, če bo razumljen kot skupen projekt, ne kot seznam obveznosti, ki jih posamezni deležniki prelagajo drug na drugega.
Pomembno priznanje za Združenje industrije pijač je bila tudi soorganizacija letne skupščine in srečanj evropskega združenja Natural Mineral Waters Europe (NMWE), ki so junija letos potekali v Ljubljani. NMWE preko mreže nacionalnih združenj predstavlja več kot 550 evropskih proizvajalcev naravnih mineralnih in izvirskih vod, zato je bil dogodek tudi priložnost, da se slovenski sektor umesti v širši evropski kontekst. V Slovenijo je pripeljal predstavnike evropskega sektorja naravnih mineralnih in izvirskih vod ter odprl prostor za izmenjavo pogledov o varovanju vodnih virov, trajnostnem upravljanju z vodo, krožnih embalažnih sistemih, biodiverziteti in evropskih regulatornih usmeritvah. Za slovensko združenje je bila soorganizacija priložnost, da pokaže znanje, zrelost in pripravljenost na dialog o temah, ki bodo v prihodnjih letih odločilno zaznamovale prihodnost sektorja pijač v Evropi.