Shrani za kasnejše branje.
Kljub krčenju BDP v 3. četrtletju (−0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni) so bili kasneje objavljeni podatki o gibanju prihodkov v tržnih storitvah relativno dobri, kar dviguje pričakovanja o morebitnem kasnejšem popravku rasti BDP za zadevno četrtletje.
Nataša Požarnik, Analitika GZS
Nadaljnje krčenje aktivnosti v območju evra
V mesecu novembru se je sestavljeni PMI na območju evra zvišal (s 46,5 na 47,1), kar predstavlja krčenje aktivnosti že šesti zaporedni mesec. Storitveni PMI se je sicer dvignil na 48,2 (iz 47,8), proizvodni PMI pa iz 43,1 na 43,8, kar je najvišje razpoloženje v zadnjih šestih mesecih. Omenjena nižja aktivnost je predvsem posledica padca števila novih naročil na domačih kot tudi tujih trgih. Zaposlenost je upadla prvič v zadnjih treh letih predvsem kot posledica padca zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bil najvišji po avgustu 2020, medtem ko je bila zaposlenost v storitvenem sektorju višja. Podobno kot zaposlenost se je znižal obseg nabavnih aktivnosti ter zalog. Rast vhodnih cen, ki je bila najvišja po mesecu maju, je bila posledica višjih plač v storitvenem sektorju. Prodajne cene so porasle predvsem kot posledica dviga cen v storitvenem sektorju, medtem ko je bil v predelovalnih dejavnostih beležen padec cen. Na trend krčenja sestavljenega indeksa sta najbolj vplivali gospodarstvi Francije, kjer je bil indeks 44,5, ter Nemčije, kjer je sicer indeks z vrednostjo 47,1 porasel na najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. K izboljšanju agregatnega indeksa pri zadnji je prispevalo zmanjšanje optimizma v storitvah (z 48,2 na 48,7) in v predelovalnih dejavnostih (s 40,8 na 42,3). Vir: S&P Global
Rast dodane vrednost v gradbeništvu odraža visoko rast gradbenih del
Dodana vrednost v dejavnosti gradbeništva je v prvih treh četrtletjih 2023 porasla skoraj za četrtino v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, realno pa za 18 %. Vrednost v septembru opravljenih gradbenih del v Sloveniji je bila za 7,4 % višja glede na avgust, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih osmih mesecih. Precej je porasla vrednost gradbenih del pri inženirskih objektih (+13 %) in specializiranih gradbenih delih (+8,4 %), medtem ko se je vrednost gradbenih del na stavbah (+1,6 %) zvišala po dveh zaporednih mesečnih padcih. V prvih devetih mesecih leta 2023 je vrednost gradbenih del realno za 23,4 % višja od vrednosti v enakem obdobju preteklega leta. Vrednost gradbenih del pri stavbah je bila 15,9-odstotna, pri gradbenih inženirskih objektih 23,7-odstotna in pri specializiranih gradbenih delih 34,4-odstotna. V prvih devetih mesecih 2023 se je število izdanih gradbenih dovoljenj (po površini) zmanjšalo za -10,9 %, kar je bilo posledica predvsem velikega padca pri nestanovanjskih stavbah (−16,7 %) in v manjši meri pri stanovanjskih stavbah (−1,8 %). V prvih devetih mesecih 2023 se je število delovno aktivnih v gradbeništvu dvignilo za 4,4 %, k čemur je prispeval predvsem medleten dvig števila samozaposlenih (+7,1 %) ter manjše število zaposlenih oseb (+3,8 %). V enakem obdobju 2023 se je medletno (8,5 %) zvišalo tudi število delovno aktivnih tujcev. Po podatkih Poklicnega barometra 2023 so kot poklici, kjer v Sloveniji primanjkuje kadra, iz gradbene dejavnosti predvsem delavci za preprosta dela na nizkih in visokih gradnjah, gradbeniki, gradbinci zaključnih del, inženirji gradbeništva, gradbeni nadzorniki, krovci ter tehniki za gradbeništvo in geodezijo. Vir: SURS in ZRSZ
Industrijska proizvodnja s padci predvsem zaradi energetike in industrije materialov
V prvih devetih mesecih 2023 je bila vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji za 5,5 % nižja kot v enakem obdobju preteklega leta. Nižja je bila v predelovalnih dejavnostih (−4,1%), ki predstavljajo večji delež industrijske proizvodnje, kot tudi pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro (−34 %) ter rudarstvu (−22,6 %). Merjeno po namenskih skupinah je bil padec visok pri energentih (−33,5 %), trajnih proizvodih za široko porabo (−10,4 %) ter surovinah (−9,6 %). Merjeno po tehnološki zahtevnosti je bil padec v enakem obdobju najvišji pri nizko tehnološko zahtevnih proizvodih (−7,3 %) ter srednje nizko tehnoloških proizvodih (−7 %), medtem ko je bila pri visoko tehnološko zahtevnih proizvodih zabeležena rast v višini 4,7 %. V tem času so podrobneje po dejavnostih najvišji padec zabeležile oskrba z električno energijo, plinom in paro (−34,2 %), proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (−23,5 %), papirna dejavnost (−19,3 %) ter obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (−14,6 %). Daleč najvišjo rast med dejavnostmi je dosegla proizvodnja drugih vozil in plovil (71,2 %). Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil meseca novembra glede na prejšnji mesec 3 odstotne točke višji in tako za 8 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. V primerjavi z oktobrom se je izboljšal kazalnik pričakovane proizvodnje, ki je višji za 7 odstotnih točk ter kazalnika pričakovanega zaposlovanja in pričakovanega izvoza, ki sta oba porastla za 3 odstotne točke. V zadnjem četrtletju 2023 je največ podjetij kot omejitveni dejavnik navedlo negotove gospodarske razmere (41 %), nato nezadostno tuje (35 %) in domače (34 %) povpraševanje ter pomanjkanje usposobljenih delavcev (33 %). Vir: SURS
Znižanje dela regulirane cene električne energije ključno pri novembrski deflaciji
Mesečna rast cen življenjskih potrebščin je novembra v Sloveniji znašala −1 %, kar predstavlja prvi padec cen (deflacijo) po septembru 2022 in nadaljevanje trenda umirjanja cenovne dinamike v drugi polovici leta 2023. K padcu cen so prispevale zlasti nižje cene električne energije (−18,8 %), zaradi nedavne spremembe vladne uredbe, s katero se je gospodinjske odjemalce popolnoma oprostilo plačevanja prispevka OVE in SPTE (za določeno obdobje, pri čemer iztek ni določen). Dodatno so k padcu cen prispevale pocenitve trdih goriv (−8,7 %), dizelskega goriva (−2,4 %) in bencina (−2,2 %). Upad cen je bil zaznan v kategoriji restavracije in hoteli (−0,9 %), k čemur so prispevale nižje cene nastanitev (−4,2 %). Po visoki rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač v oktobru (+0,7 %) je prvič v zadnjih štirih mesecih prišlo do minimalnega padca cen (−0,1 %), ki so ga omejile tretji zaporedni mesec višje cene sadja (+3,1 %). Prav tako so cene močneje upadle v zdravstvu (−2,1 %) in prevozu (−0,6 %). Porast cen je bil medtem zabeležen pri različnih rekreacijskih predmetih, vrtnih pripomočkih in živalih (+2,4 %), tobaku (+2,2 %) ter oblačilih in obutvi (+0,8 %). V prvih desetih mesecih so bile cene v povprečju višje za 7,8 %. Vir: Statistični urad RS
Trgovina z motornimi gorivi v prvih 10 mesecih s petino nižjimi prihodki
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v Sloveniji je bil oktobra višji za 0,3 % glede na september (prilagojeno za sezono in koledar). V primerjavi z oktobrom 2022 je bil nižji za šestino. V trgovini z motornimi gorivi in živili se je na mesečni ravni znižal (−6,3 % in −2,2 %), medtem ko se je v trgovini z neživili (brez motornih goriv) povišal za 2,9 %. V prvih desetih mesecih je bil realni prihodek za 11,3 % nižji kot v istem obdobju lani. Znižal se je v trgovini z živili (−3,4 %), trgovini z neživili (−5,3 %) kot tudi v trgovini z motornimi gorivi (−20,7 %), kjer se je padec oktobra še dodatno poglobil (−34,6 %). V dejavnosti prodaje motornih vozil in popravil le-teh je bil v tem obdobju višji za 14,7 %, pri čemer je mesec oktober navedeno rast še dodatno dvignil (+15,5 %). To je povezano predvsem z zamudami pri dobavljenih motornih vozilih, ki so bila naročena že lansko leto (2022) ali celo prej (2021). Vir: Statistični urad RS
Storitvene dejavnosti ponovno z rastjo v 3. četrtletju
V prvih devetih mesecih so se nominalni prihodki v storitvenih dejavnostih v Sloveniji povečali za 9 %, pri čemer je bila septembrska medletna rast (+7,1 %) najvišja v zadnjih štirih mesecih. Prilagojeno za sezono in koledar so septembra glede na avgust porasli tretji mesec zapored, in sicer v povprečju za 0,9 % glede na predhodni mesec. Omenjeno je vplivalo na pozitivno rast v 3. četrtletju glede na 2. četrtletje (+1,3 %), kar predstavlja odboj rasti po znižanju v 2. četrtletju (−0,7 %). Visoka rast prihodkov na medletni ravni je bila v prvih devetih mesecih zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+21,9 %), gostinstvu (+21,3 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+13,7 %), poslovanju z nepremičninami (+11,6 %) in IKT dejavnostih (+7,4 %). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih so z rastjo prihodkov izstopale zlasti potovalne agencije in ostale s potovanji povezane dejavnosti (+64,5 %) ter dejavnosti dajanja v najem in zakup (+40,8 %). Najnižja rast je bila v prometu in skladiščenju (+1,4 %), kjer so bili avgusta prihodki medletno nižji že četrti mesec zapored (−2,6 %), kar sicer predstavlja najmanjši padec v zadnjih treh mesecih. K padcu je pripomoglo že sedmo zaporedno medletno zmanjšanje prihodkov v skladiščenju (−8,3 %), kar pa je bil prav tako najmanjši padec v zadnjih treh mesecih. To je povezano z bolj tekočim pretovorom blaga po visokih zamudah pri dobavah, ki so bile prisotne večji del lanskega leta. Rast prihodkov v skladiščenju je bila na mesečni ravni (+3,3 %) najvišje v zadnjih trinajstih mesecih, kar pripisujemo septembrskemu porastu industrijske proizvodnje ter zaupanja v predelovalnih dejavnostih in s tem večji potrebi po logističnih storitvah. Vir: Statistični urad RS
Foto: Depositphotos
Osebno