Shrani za kasnejše branje.
Komunikacija z gospodarstvom daje vpogled v aktualne potrebe podjetij po specifičnih strokovnih znanjih in kompetencah in takojšnje povratne informacije o stanju na trgu dela.
Mateja Jordan
Programi Centra za poslovno usposabljanje (CPU) na GZS, Univerze Alma Mater Europaea, GEA College-a, Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete in DOBA Fakultete so zasnovani na aktualnih potrebah podjetij, študentom pa omogočajo praktično usposabljanje ter širitev znanj. S tesnim sodelovanjem z gospodarstvom se lahko pohvalijo tudi na (nekaterih) fakultetah Univerze v Ljubljani, Mariboru in v Novem mestu.
Širok nabor izobraževalnih programov Centra za poslovno usposabljanje (CPU) na GZS omogoča pridobitev strokovnih znanj in kvalifikacij. Tisti, ki želijo pridobiti višjo strokovno izobrazbo, lahko izbirajo med programi inženir gradbeništva, inženir računalništva in informatike, ekonomist in poslovni sekretar. V srednješolskem strokovnem programu izobražujejo gradbene delovodje in delovodje v elektroenergetiki, na voljo pa je tudi poklicno izobraževanje za detektive.
Različni programi za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) omogočajo certificirano usposobljenost za računovodje, nepremičninske posrednike, operativne upravnike, hišnike, vodje projektov in druge poklice. V okviru javnih pooblastil je na GZS mogoče pridobiti licenco za rokovanje s fluoridnimi toplogrednimi plini (za serviserje hladilne tehnike in avtoklim) in serviserje toplotnih črpalk. Na voljo so tudi poglobljena strokovna usposabljanja in enodnevni seminarji za nadgradnjo specifičnih znanj.
Kot opaža direktor CPU mag. Aleš Dremel, je zanimanje za programe odvisno zlasti od stanja v posamezni panogi, pa tudi od regulative za določeno področje. Najbolj aktualni so izobraževalni programi za področje gradbeništva, NPK programi za nepremičninske posrednike, operativne upravnike in preglednike manj zahtevnih električnih inštalacij. Veliko je tudi zanimanja za program usposabljanja z izpitom za rokovanje s fluoridnimi toplogrednimi plini, dopolnilna usposabljanja za dimnikarje, pedagoško in andragoško usposabljanje mentorjev v podjetjih, Akademijo gradbenih investicij in poslovni protokol. Kot pravi Dremel, bodo izobraževalne vsebine še dopolnili z NPK-ji za področje komunale, izvedli pa bodo tudi nekaj enodnevnih izobraževalnih vsebin za kadrovike in prodajnike.
V stalnem dialogu z gospodarstvom
Za ustvarjanje družbeno koristnih in praktičnih znanj je ključno tesno sodelovanje z gospodarstvom, se zavedajo na Univerzi Alma Mater Europaea, zato pri njih študenti ne pridobijo le teoretičnih znanj, pač pa tudi praktične kompetence. Članstvo v GZS in organizaciji AmCham univerzi omogoča povezovanje s podjetji in sodelovanje pri skupnih projektih, pa tudi spodbujanje komunikacije med akademskim svetom in gospodarstvom. Še posebej pomembna je vloga Kariernega centra, ki študentom omogoča povezovanje z gospodarstveniki, karierna svetovanja, organizacijo sejmov in pomoč pri pridobivanju praks.
Univerza proaktivno prepoznava in naslavlja dolgoročne potrebe gospodarstva z rednim prilagajanjem študijskih programov in modulov. Med njimi je modul Družinsko podjetništvo, zasnovan kot odgovor na potrebe številnih družinskih podjetij v regiji. Mednarodno prepoznaven pa je njihov doktorski program Projektni management, ki je bil oblikovan na potrebah sodobnega gospodarstva.
Na praktičnih usposabljanjih v podjetjih študenti pridobijo ključne izkušnje, podjetja pa spoznavajo nove talente. Tako na primer študenti informatike razvijajo digitalne rešitve za podjetja, študenti fizioterapije pa opravljajo klinično usposabljanje v vrhunskih zdravstvenih ustanovah. Univerza Alma Mater Europaea ponuja tudi druge programe s področja managementa, kot so Evropske poslovne študije, novost pa so krajši specialni programi za potrebe gospodarstva in institucij javnih služb.
Kakovostno, interaktivno in praktično izobraževanje
Tudi GEA College se pri oblikovanju svojih programov povezuje z gospodarstvom, saj je upoštevanje praktičnih potreb podjetij in trga dela eden od temeljev njihovega delovanja, zatrjuje izr. prof. dr. Mitja Jeraj, prodekan za študijske in študentske zadeve. Ključna znanja in veščine, ki jih zaposleni potrebujejo v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju, identificirajo v partnerstvu s slovenskimi in mednarodnimi podjetji, praktično vrednost in prilagodljivost pa njihovim programom daje vključevanje podjetnikov, managerjev in strokovnjakov iz prakse. Na ta način prenašajo akademsko znanje in prakse v resnične poslovne izzive.
Potrebe prepoznavajo z analizo globalnih trendov, nacionalnih strategij in povratnih informacij iz gospodarstva, vpogled v aktualne izzive in priložnosti na trgu pa dobijo z rednimi raziskavami in posvetovanji s strokovnjaki, študenti in poslovnimi partnerji. Nujno je tudi spremljanje razvojnega napredka tehnologij in tržnih sprememb.
Jeraj kot najbolj uspešne prepoznava programe Podjetništvo, Podjetništvo ter management in Digitalni marketing, zelo aktualen pa je tudi dodiplomski program Informacijska in kibernetska varnost. Ti programi izstopajo zaradi praktičnega pristopa in osredotočenosti na sodobne podjetniške izzive, veliko pa je tudi zanimanja za magistrska programa Podjetniški management in Digitalni management. Med višješolskimi prodekan izpostavlja dveletne študijske programe s področij ekonomije, programiranja, informatike, digitalnega marketinga in turizma, zelo priljubljeni pa so tudi spletni študijski programi GEA Collegea.
Povečuje se zanimanje za izobraževanja s področja UI v poslu
V Centru poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF) v Ljubljani tesno sodelovanje z gospodarstvom prepoznavajo kot bistveno za razvoj relevantnih in uporabnih izobraževalnih programov za udeležence iz podjetij in drugih institucij. »Letno se naših programov udeleži preko dva tisoč udeležencev, naša razvojna ekipa pa je v rednem stiku z vsaj 300 podjetji, katerih razvojne potrebe, povratne informacije in strokovno mnenje upoštevamo pri zasnovi vsebin,« zagotavljajo.
CPOEF ponuja odprte programe, ki naslavljajo izzive različnih panog, poslovnih funkcij in strokovnih področij, ter posameznim podjetjem prilagojene programe, v celoti usklajene s specifičnimi potrebami posamezne organizacije. Izmenjavo uporabnega znanja med akademskim in poslovnim svetom v programih še poglobi sodelovanje izkušenih strokovnjakov iz prakse.
Med najuspešnejšimi programi CPOEF izstopajo programi razvoja vodij na različnih nivojih, programi za razvoj talentov ter izobraževanja na temo umetne inteligence v poslu (UI). V aktualnih razmerah so zelo iskani programi upravljanja talentov, v zadnjem obdobju pa se povečuje zanimanje za izobraževanja s področja umetne inteligence (UI) v poslu. V prihodnjih treh letih bodo posamezniki na vodstvenih položajih potrebovali kombinacijo tehničnih osnov, strateškega razmišljanja in mehkih veščin za učinkovito uporabo UI v poslovanju, napovedujejo na CPOEF. Zaradi vrzeli med tehničnim znanjem in razumevanjem uporabe UI in dodane vrednosti za poslovanje želijo z izobraževalnimi programi povečati znanje o praktični uporabi UI.
V CPOEF so z vključevanjem UI v programe začeli že leta 2020, ko so v sodelovanju s partnerji razvili prvi koncept izobraževanja o UI v poslovnem okolju. Danes ponujajo širok spekter vsebin s področja UI, od strateških, za vodje, do praktične uporabe generativne UI.
Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete ponuja širok spekter vsebin s področja umetne inteligence. Foto: CPOEF
Reševanje konkretnih izzivov, razvoj mehkih veščin in prilagodljivosti
Na DOBA Fakulteti tesno sodelujejo z gospodarstvom že pri razvoju, pa tudi pri posodabljanju študijskih programov in se pri tem povezujejo s strokovnjaki z različnih področij gospodarstva, pravi direktorica Jasna Dominko Baloh.
DOBA je v nekaj več kot dveh desetletjih od ustanovitve postala največji zasebni izobraževalni zavod v Sloveniji, ki ponuja pet dodiplomskih in pet magistrskih programov ter en doktorski program. Z mednarodno primerljivim modelom spletnega študija omogoča dostopno in prilagodljivo izobraževanje tistim, ki ne morejo obiskovati klasičnih predavanj. Praktično zasnovani programi so osredotočeni na reševanje konkretnih izzivov, razvoj mehkih veščin in prilagodljivosti. Študenti v sodelovanju z gospodarstvom pripravljajo projektne naloge, analizirajo poslovne primere in opravljajo aplikativne naloge v partnerskih podjetjih. Vse tesnejše povezovanje s podjetji se kaže v številu novih sporazumov in praktičnih projektih.
Temeljita analiza tržnih razmer in spremljanje dogajanja v domačem in tujem gospodarstvu DOBI omogočata strateško načrtovanje in posodabljanje izobraževalnih programov. Ključna je redna komunikacija z delodajalci in strokovnimi združenji, pomembno vlogo pa ima tudi programski sosvet fakultete, ki združuje predstavnike gospodarstva, družbenih organizacij in lokalnih skupnosti, je prepričana Jasna Dominko Baloh. Institucija sistematično spremlja razvoj kompetenc svojih študentov in diplomantov ter njihovo zaposljivost in redno pridobiva povratne informacije, ki omogočajo nenehno izboljševanje izobraževalnih programov.
Klasični pristopi so preživeti
Univerza v Ljubljani z gospodarstvom sodeluje na različne načine – od raziskovalnih in razvojnih projektov, vabljenih predavanj in prakse do študentskih izzivov in obiskov v podjetjih. Iz sodelovanja s podjetji se velikokrat porodi tudi potreba po novih izobraževalnih vsebinah, ki jih skupaj identificirajo in nato izpeljejo na fakultetah. Zanimiv je primer Fakultete za elektrotehniko (UL FE), kjer vsebine, potencialno zanimive tudi za druga podjetja, predstavijo tudi na portalu ict-academy.si, pove prof. dr. Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije UL FE. V zadnjem obdobju v akademsko okolje kot dopolnitev študijskih programov uvajajo tudi mikrodokazila, saj se potreba po novih znanjih in nadgradnji znanja pojavlja tako hitro, da klasični pristopi niso več ustrezni, ugotavljajo na UL.
Potrebe okolja in institucij na univerzi prepoznavajo tudi z raziskovanjem tehnoloških in družbenih trendov, na osnovi katerih na fakultetah pripravijo predloge izobraževanj oziroma usposabljanj. Tretji način prepoznavanja potreb pa so mednarodna sodelovanja in evropski projekti, kjer identificirajo in pripravljajo nove vsebine in programe. Kot zelo pomemben element izpostavljajo tudi interdisciplinarnost/multidisciplinarnost, kjer se študenti magistrske stopnje različnih fakultet lotevajo konkretnih zahtevnejših izzivov organizacije ali podjetja in se ob zaključni predstavitvi soočijo tudi s kritiko strokovnjakov.
Umetno inteligenco na UL celovito, konstruktivno in odgovorno vpeljujejo pri vseh članicah in na vseh področjih delovanja univerze, poudarja prof. dr. Janez Bešter, predstojnik centra Digitalna UL. Poleg naprednih usposabljanj in uporabe UI za specifična področja, ki jih že izvajajo, načrtujejo tudi večji posvet, kjer bodo raziskali tudi možnosti za uporabo UI ne le na pedagoškem, temveč tudi na strokovnem in raziskovalnem področju.
Kot primer dobre prakse Bešter izpostavlja Fakulteto za elektrotehniko, kjer so s pomočjo ARIS sredstev vzpostavili lokalni strežnik UI, ki ga s pridom uporabljajo za diplomske in magistrske naloge, generiranje vsebin, iskanje artefaktov, analizo veliko količine podatkov itd.
Formalno in neformalno sodelovanje
Tudi na Fakulteti za strojništvo (FS) UL postaja UI nepogrešljiv del študijskih programov. Vključujejo jo v kurikulume višjih letnikov dodiplomskega programa Strojništvo – Projektno aplikativni program ter magistrskega programa Strojništvo – Razvojno raziskovalni program. Nekatere metode UI, kot je rudarjenje podatkov za razpoznavanje vzorcev, uporabljajo tudi pri organizacijskih procesih. S tem na FS optimizirajo razporeditev predmetov in študentom omogočajo lažje usklajevanje študijskih obveznosti.
Umetna inteligenca postaja nepogrešljiv del študijskih programov.
Tesno sodelovanje z gospodarstvom fakulteti omogoča učinkovito prilagajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti potrebam trga. Formalno sodelovanje poteka preko strateškega sveta fakultete in konferenc, kjer vodijo razprave o ključnih izzivih in smernicah razvoja. Neformalna komunikacija pa temelji na osebnih povezavah profesorjev in raziskovalcev, kar omogoča vpogled v aktualne potrebe podjetij po specifičnih strokovnih znanjih in kompetencah ter takojšnje povratne informacije o stanju na trgu dela.
Vpogled v realne izzive podjetij
Programski sveti različnih smeri na rednih srečanjih s predstavniki delodajalcev razpravljajo o razvoju študijskih programov, pridobivajo povratne informacije o diplomantih in prepoznavajo morebitne vrzeli, sodelovanje z gospodarstvom osvetljujejo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI).
S podjetji sodelujejo tudi pri praktičnem usposabljanju ter v številnih razvojno-raziskovalnih projektih, kar omogoča neposredno izmenjavo izkušenj. Na fakulteti spodbujajo tudi vključevanje zunanjih strokovnjakov pri študentskih projektih in praktikumih ter somentorstvih pri zaključnih delih. Vsako leto organizirajo karierni dogodek FERI povezuje!, kjer partnerji in podporniki fakultete študentom predstavijo svoje potrebe in karierne priložnosti.
Strokovnjaki iz gospodarstva kot gostujoči predavatelji in asistenti prinašajo v pedagoški proces dragocene izkušnje iz industrije. To študentom omogoča pridobivanje teoretičnega znanja in vpogled v realne izzive podjetij ter spoznavanje aktualnih praks in potreb trga dela in prispeva k njihovi visoki zaposljivosti.
Na UM FERI se lahko pohvalijo tudi z dolgoletnim raziskovalnim delom na področju UI, ki jo prepoznavajo kot ključno orodje za reševanje izzivov družbe. »Zato sodijo kompetence s tega področja v lik naših diplomantov,« poudarjajo. Pri vključevanju generativnih orodij UI v pedagoški proces sledijo smernicam, upoštevajo visoke etične standarde in spodbujajo kritično mišljenje študentov.
Teoretično znanje povezujejo s praktičnimi veščinami
Na Univerzi v Novem mestu so na vseh treh stopnjah razvili študijske programe, ki povezujejo temeljna teoretična znanja s praktičnimi veščinami. Na področjih ekonomije, poslovne informatike, računalništva, okoljevarstva, strojništva, zdravstvene nege in fizioterapije študenti pridobijo ključne kompetence, ki jim omogočajo hitro prilagajanje razmeram na trgu dela. Na potrebe gospodarstva in negospodarstva bodo odgovorili tudi z mikrodokazili, ki bodo zaposlenim omogočila večjo konkurenčnost in prilagodljivost v dinamičnem delovnem okolju, je napovedala dekanica, doc. dr. Malči Grivec.
Samozavesten vstop na trg dela študentom omogočajo s predavanji priznanih strokovnjakov iz gospodarstva in negospodarstva, okroglimi mizami, strokovnimi simpoziji in delavnicami kariernega centra. Strokovna praksa v podjetjih študentom omogoča neposredno spremljanje potreb trga in njihovo vključevanje v študijske programe.