Shrani za kasnejše branje.
Visoki proračunski primanjkljaji in rusko hibridno vojskovanje predstavljajo veliko tveganje.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
Kljub zahtevnemu mednarodnemu okolju in geopolitičnim tveganjem izkazujejo gospodarstva srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (CESEE) razmeroma robustno rast. Toda v Romuniji, na Slovaškem in na Madžarskem visoki proračunski primanjkljaji, industrijska šibkost Nemčije in domači izzivi vplivajo na šibko gospodarsko dinamiko. Šibka je tudi gospodarska aktivnost v Rusiji in Ukrajini.
Močno povečanje izdatkov za obrambo v državah Nata v regiji srednje in vzhodne Evrope podpira gospodarsko rast.
Čeprav je bila zasebna potrošnja doslej glavni motor rasti v državah srednje in vzhodne Evrope, pričakujemo, da bo ob ohlajanju rasti realnih plač večjo vlogo prevzelo investiranje zasebnih podjetij in države. Močno povečanje izdatkov za obrambo v državah Nata v regiji podpira gospodarsko rast. Po ocenah Dunajskega inštituta za mednarodne primerjave (wiiw) bodo te države v prihodnjih letih dosegle višjo rast BDP v višini 0,2 do 0,3 odstotne točke. Ta učinek bo na Poljskem in v baltskih državah še večji. Gospodarstva v tej regiji bodo imela korist od ponovnega oboroževanja Evrope, saj imajo tradicionalno močno obrambno industrijo. Wiiw za članice EU v regiji za leto 2025 napoveduje povprečno rast v višini 2,2 %. Leta 2026 naj bi se rast okrepila na 2,6 %. Ta skupina držav bo tako letos in prihodnje leto verjetno nadaljevala proces gospodarskega dohitevanja in bo rasla bistveno hitreje od evrskega območja (2025: 0,9 %; 2026: 1,4 %).
Države Višegrajske skupine – Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska – naj bi leta 2025 v povprečju zabeležile 2,5-odstotno rast, ki naj bi se leta 2026 pospešila na 2,9 %. Poljska bo ostala vodilna po rasti med vzhodnimi članicami EU: v obeh letih 2025 in 2026 naj bi njen BDP zrasel za 3,5 %. Hrvaška in Bolgarija sledita z okoli 3-odstotno rastjo, medtem ko so se obeti za Romunijo precej poslabšali (2025: 0,8 %; 2026: 1,2 %) predvsem zaradi zahtevnega programa fiskalnega prilagajanja. Po drugi strani pa šest držav Zahodnega Balkana še vedno dosega dobre rezultate, s povprečno rastjo 2,5 % v 2025 in 3,4 % v 2026, čeprav bo Srbija v aktualnem letu (2025) doživela opazen upad rasti. Rast v Turčiji bo ostala relativno močna (2025: 3,4 %; 2026: 3,9 %), na kar vplivajo nižje cene energentov in pragmatična trgovinska politika. V Ukrajini naj bi gospodarska rast v 2025 znašala 2 %, v naslednjem letu pa 3 %, vendar bo veliko odvisno od poteka konflikta. V Rusiji naj bi restriktivna monetarna politika in nižje cene nafte vplivale na nizko rast v 2025 in 2026 (1,2 oz. 1,4 %). Inflacija se je v Rusiji stabilizirala pri približno 4 % na letni ravni, zaradi česar je centralna banka že rahlo znižala ključno obrestno mero. A ta je s 17 % še vedno zelo visoka, čeprav so možna nadaljnja znižanja. V letu 2026 naj bi povečali tudi davek na dodano vrednost, medtem ko naj bi se obrambni izdatki znižali za 6 mrd EUR (za 0,3 o. t. BDP).
Dve tveganji
Napoved spremljata dve pomembni tveganji. Prvo so visoki proračunski primanjkljaji v nekaterih državah regije – zlasti v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem. Višje obrestne mere na državne obveznice in fiskalna pravila EU silijo vlade v restriktivno fiskalno politiko (dvig davkov, znižanje državnih izdatkov), kar bi lahko negativno vplivalo na rast. Tu izstopa predvsem Romunija.
Drugo tveganje je destabiliziranje držav v ukrajinski soseščini s hibridnimi napadi in sabotažami. Preleti dronov, kibernetski napadi ter sabotaže v državah EU in Nata v vzhodni Evropi ustvarjajo negotovost in odvračajo investitorje. To je pogubno za poslovno klimo.