Shrani za kasnejše branje.
Scenarij NEPN in napovedovana vladna zamaknitev politične odločitve o gradnji JEK2 najprej na leto 2025 bosta zaradi specifične situacije v slovenski energetiki imela neugodne posledice za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo.
Jože P. Damijan in Drago Babič
Konec junija je vlada Republike Slovenije potrdila osnutek posodobljenega nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) in ga ocenila kot primernega za posredovanje Evropski komisiji. Tudi pri posodobljenem NEPN-u je težava v tem, da glede oskrbe z električno energijo temelji na dveh scenarijih, ki sta tako glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, avtonomnosti oskrbe in cene kot glede ciljev razogljičenja nevzdržni.
Scenarij popolnega prehoda na obnovljive vire energije (scenarij 100 % OVE) ni vzdržen iz energetskega (ne zadostuje predvidenim potrebam po električni energiji) in podnebnega vidika (zaradi zamenjave premoga s plinom kot večinskim nadomestnim virom za proizvodnjo nadomestnih količin električne energije po zaprtju TEŠ ne prinaša razogljičenja proizvodnje električne energije). Drugi scenarij, ki vključuje tudi izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem JEK2 (scenarij OVE + JE), je problematičen, ker predvideva priključitev JEK2 na omrežje šele leta 2040, s čimer bi se nesprejemljivo močno povečala uvozna odvisnost pri električni energiji ter povišale cene za uporabnike. Izhodišča za posodobljeno verzijo NEPN ohranjajo oba energetsko, podnebno in finančno nevzdržna scenarija.
Foto: Tadej Kreft
Scenarij NEPN in napovedovana vladna zamaknitev politične odločitve o gradnji JEK2 najprej na leto 2025 in s tem zamuda glede dokončanja in priključitve JEK2 v omrežje bo zaradi specifične situacije v slovenski energetiki pomenila neugodne posledice za slovensko prebivalstvo in gospodarstvo. Po sprejetih zavezah naj bi Slovenija do leta 2033 iz omrežja izklopila premogovne obrate v Termoelektrarni Šoštanj (bloke 4, 5 in 6), medtem ko je bila priključitev JEK2 v omrežje v SAZU strategiji načrtovana za leto 2035. Že v tem primeru bi za eno leto (leto 2034) zmanjkalo za približno 2.5 TWh ustvarjene električne energije, ki bi jo bilo treba uvažati. Zamik gradnje JEK2 bi to vrzel podaljšal za dodatna štiri leta.
Zamik gradnje za štiri leta bi pomenil za skoraj 40 do 60 EUR/MWh višje cene elektrike.
Ocene glede potreb po električni energiji so prenizke
Problem NEPN pa je še precej večji. Izhodišča za pripravo posodobljenega NEPN vključujejo nekatere preveč konzervativne predpostavke (denimo prenizka stopnja gospodarske rasti) oziroma nerealistične predpostavke (predpostavka o zmanjševanju porabe električne energije zaradi učinkov varčevanja z energijo, prenizko ocenjene potrebe po električni energiji zaradi elektrifikacije ogrevanja in prometa). Zaradi tega so ocene glede potreb po električni energiji v izhodiščih za posodobljen NEPN ocenjene prenizko in bistveno nižje kot v Strategiji Sveta za razvoj pri SAZU.
Po naših izračunih bi v 100 % OVE scenariju identificirana vrzel v zagotavljanju električne energije iz domačih proizvodnih virov po zaprtju TEŠ (leta 2033) na letni ravni znašala 8 TWh, po koncu obratovanja NEK (2043) pa 12 TWh. V primeru NEPN OVE+JE scenarija se identificirana vrzel v zagotavljanju električne energije iz domačih proizvodnih virov po zaprtju TEŠ sicer nekoliko zmanjša in skrajša (do leta 2040, ko naj bil JEK2 priključen na omrežje), vendar pa se vrzel v potrebni električni energiji ponovno odpre po letu 2043 (na 4 TWh), ko naj bi prišlo do zaprtja sedanjega NEK.
Naši izračuni kažejo, da bi že zamik izgradnje JEK2 za štiri leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035) pomenil, da bodo ob upoštevanju uvozne cene električne energije v višini 160 EUR/MWh stroškovne oziroma nabavne cene električne energije v obdobju 2035–2038 višje za skoraj 40 do 60 EUR/MWh (v povprečju 131 namesto 80 EUR/MWh), kot bi bile, če bi že deloval drugi blok jedrske elektrarne Krško. To pomeni, da bi se maloprodajne cene lahko dvignile na raven okrog 200 EUR/MWh, če dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah. To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 600 mio evrov oziroma kumulativno za 2.5 miljarde evrov.
Tabela 1: Kumulativni dodatni stroški za električno energijo v primeru zamude JEK2 ali NEPN scenarijev glede na SAZU scenarij v obdobju 2025-2050 (mio EUR)
Vir: Lastni izračuni.
Oba NEPN scenarija pomenita primanjkljaj električne energije
V naši analizi smo analizirali tudi učinke osnutka posodobljenega Nacionalnega energetsko podnebnega programa (NEPN) na energetsko avtonomnost Slovenije in na cene električne energije. Naša analiza kaže, da nobeden izmed NEPN scenarijev (scenarij OVE, ki temelji zgolj na OVE virih, in scenarij OVE+JE, ki ob OVE upošteva tudi izgradnjo JEK2 in priključitev na omrežje leta 2040) ne more zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije. Tudi v najbolj optimističnem OVE+JE scenariju bi dolgoročno na letni ravni imeli primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh.
Naša analiza kaže, da oba NEPN scenarija v primerjavi s SAZU strategijo pomenita močno povišanje stroškovnih cen električne energije. Do tega pride zaradi dveh učinkov. Prvič zaradi višjih LCOE (levelizirani stroški električne energije) vrednosti sončnih in vetrnih elektrarn glede na drugi blok jedrske elektrarne Krško. Drugič pa zaradi povečanega uvoza, ki je v NEPN scenarijih višji kot v SAZU strategiji. V primeru NEPN OVE scenarija bi bila stroškovna cena električne energije po letu 2035 višja za 50 do 60 EUR/MWh, v primeru NEPN OVE + JE scenarija pa za okrog 30 EUR/MWh (glede na SAZU strategijo).
Navedeno pa seveda pomeni tudi, da bi bila končna cena električne energije za odjemalce po NEPN scenarijih zelo draga. V izračunih smo upoštevali, da se znesek vseh davščin na stroškovno (veleprodajno) ceno zaradi večjih sistemskih stroškov OVE povečuje z večjim vključevanjem OVE virov. Izhajali smo iz sedanje višine vseh davščin v Sloveniji ter jih postopoma dvigovali v skladu z dinamiko povprečja EU-27 držav (davščine vključujejo tudi DDV). Po naših ocenah bi se maloprodajna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v obdobju do leta 2035 gibala na ravni med 150 in 200 EUR/MWh, po letu 2035 pa na ravni med 200 in 240 EUR/MWh (scenarij OVE+JE) oziroma na ravni med 200 in 290 EUR/MWh (samo OVE scenarij). Navedeno seveda velja ob predpostavki, da dobavitelji električne energije ne bi uspeli za to obdobje dolgoročno zakupiti električne energije po ugodnejših cenah v tujini.
Preračuni po NEPN scenarijih pomenijo zaradi tega tudi bistveno višje skupne stroške za električno energijo v primerjavi s SAZU srategijo. NEPN scenarij OVE+JE potencialno pomeni letno višje stroške za energijo v razponu med 300 in 900 mio evrov (slednje velja za obdobje 2035-2039). Skupaj bi to pomenilo za skoraj 9 milijard evrov dodatnih stroškov za električno energijo glede na SAZU strategijo. Na drugi strani pa radikalni NEPN scenarij, ki temelji samo na OVE, pomeni letno za 900 do 1.500 mio EUR višje stroške za električno energijo oziroma kumulativno za 20 milijard EUR več stroškov za energijo glede na SAZU strategijo.
Povečana uvozna odvisnost in povišanje izpustov toplogrednih plinov
Morebitna uveljavitev NEPN programa bi prinesla še dva negativna učinka. Prvi se nanaša na povečano uvozno odvisnost pri električni energiji. NEPN OVE scenarij prinaša stalno uvozno odvisnost v višini 25 do 30 % (za obdobje zamude pri izgradnji JEK2), medtem ko je NEPN OVE + JE scenarij primerljiv s SAZU strategijo, vendar šele po letu 2040. Povečana uvozna odvisnost je lahko problematična zaradi volatilnih cen električne energije na mednarodnih trgih.
Drugi negativni učinek se nanaša na bistveno poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Z zaprtjem TEŠ 6 in izgraditvijo JEK2 bi se izpusti CO2 v slovenski proizvodnji električne energije sicer zmanjšali za 60 %, vendar pa bi zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 zaradi povečanja nadomestnega uvoza globalni izpusti CO2 ostali na prejšnji visoki ravni (za obdobje zamude). Treba se je namreč zavedati, da gre pri nakupu električne energije v času, ko OVE viri niso operativni, pretežno za nakup »umazane« energije iz premoga in plina.
Oba NEPN scenarija v primerjavi s SAZU strategijo pomenita močno povišanje stroškovnih cen električne energije.
Enako velja za NEPN scenarije. Naši izračuni kažejo, da bi bili v primeru implementacije 100 % OVE NEPN scenarija izpusti CO2 v obdobju 2035–2050 za okrog štirikrat višji kot v primeru osnovne SAZU strategije (zaradi uvoza »umazane« energije iz tujine oziroma nadomeščanja manjkajoče energije s proizvodnjo v plinskih elektrarnah). V primeru OVE+JE NEPN scenarija bi bili ostali izpusti CO2 do leta 2040 za štirikrat višji kot v SAZU strategiji, nakar bi se znižali in bi bili do leta 2050 višji »le« za okrog 50 % (zaradi večjega deleža OVE virov, ki emitirajo več CO2 od jedrske energije).
Iz navedenega sledi, da NEPN scenariji bodisi ne prispevajo bistveno h globalnemu razogljičenju proizvodnje električne energije ali pa prispevajo bistveno manj kot SAZU strategija, ki temelji na kombinaciji hitre izgradnje JEK2 in zmernega deleža OVE. Prav zaradi tega dejstva, da NEPN scenariji ne vodijo k uresničitvi zadanih ciljev glede razogljičenja proizvodnje električne energije, bi jih morali bistveno spremeniti. NEPN 100 % OVE scenarij je treba povsem umakniti, saj ne prinaša niti razogljičenja, povečuje nestabilnost oskrbe z električno energijo in nesprejemljivo povečuje energetsko uvozno odvisnost Slovenije. Hkrati pa prinaša bistveno višje cene električne energije, ki bodo prohibitivno visoke za slovensko gospodarstvo. OVE+JE NEPN scenarij pa je treba spremeniti oziroma dopolniti v skladu s SAZU strategijo. To pomeni hitrejšo vključitev JEK2 v omrežje, podaljšanje obratovanja obstoječega NEK tudi po letu 2043 za nadaljnjih 20 let ter več dodatnih virov shranjevanja energije (črpalne elektrarne, baterije, elektrolizerji).
Tabela 2: Pomen energetsko intenzivne industrije v Sloveniji, 2021 (v mio EUR)
Vir: SURS, lastni izračuni
Makroekonomski učinki uveljavitve NEPN
Oba NEPN scenarija ter tudi zamude glede začetka gradnje JEK2 prinašajo močno negativne učinke na slovensko gospodarstvo prek nezanesljivosti oskrbe in prek bistveno povečanih cen električne energije. Kot kažejo podatki za slovensko industrijo za leto 2021, je v šestih energetsko intenzivnih panogah zaposlenih prek 73 tisoč ljudi oziroma kar 28 % vseh zaposlenih v industriji. V petih industrijah materialov (brez proizvodnje končnih kovinskih izdelkov) pa je zaposlenih več kot 41 tisoč ljudi oziroma skoraj 16 % vseh zaposlenih v industriji. To pomeni, da bi povečana negotovost glede oskrbe z energijo in močno povišane cene električne energije lahko ogrozile pomemben del slovenskega gospodarstva in delovnih mest.
Ti učinki pa niso pomembni zgolj zaradi neposrednega učinka na proizvodnjo, izvoz in zaposlenost v teh energetsko intenzivnih panogah, pač pa imajo vpliv na vse ostale industrijske dejavnosti, saj navedene panoge dobavljajo ključne materiale kot inpute za ostale industrijske dejavnosti. Skupne učinke smo ovrednotili s pomočjo input-output modela slovenskega gospodarstva. Simulirali smo učinke na gospodarstvo, če bi zaradi energetske negotovosti in povišanih cen električne energije prišlo do zapiranja posameznih obratov ali celotnih podjetij. In sicer smo simulirali učinke 10-, 20- in 30-odstotnega zmanjšanja proizvodnje v petih industrijah materialov, ki proizvajajo ključne inpute za ostale dejavnosti.
Ocene kažejo, da bi v primeru padca obsega proizvodnje v petih industrijah materialov prišlo do negativnega učinka na BDP v višini več kot 1 milijarde evrov oziroma do znižanja BDP za 2 %. Pri tem bi neposredni učinek na zmanjšanje dodane vrednosti v industrijah materialov znašal dobrih 300 mio evrov, posredni učinek na ostale dejavnosti pa dobrih 750 mio evrov. V primeru večjega padca obsega prizvodnje v izpostavljenih energetsko intenzivnih dejavnostih pa bi bil negativni učinek ustrezno višji.
Tabela 3: Ocena učinkov zapiranja dela dejavnosti v industrijah materialov na BDP Slovenije (%)
Vir: Lastne simulacije z input-output modelom.
V primeru 20-odstotnega zmanjšanja obsega proizvodnje v petih panogah, bi negativni učinek na BDP znašal 4,1 %, v primeru 30-odstotnega padca pa 6,1 %. Za primerjavo lahko povemo, da se je obseg industrijske proizvodnje v letu 2022 glede na leto 2021 v industrijah materialov zmanjšal za 3 do 8 %.
Sklep
Zamude pri izgradnji in vključitvi v omrežje JEK2 ter sledenje dinamiki NEPN scenarijev pomenijo veliko dolgoročno izpostavljenost Slovenije zaradi povečanja uvozne energetske odvisnosti, drastično višje cene električne energije za odjemalce in poslabšanje situacije glede izpustov toplogrednih plinov. Prav tako pa prinašajo negativne neposredne in posredne učinke na industrijo in ostale dejavnosti. Uresničitev NEPN scenarijev lahko zaradi povečanja cen električne energije na prohibitivno visoko raven pomeni konec za podjetja v petih slovenskih industrijah materialov, v katerih je zaposlenih prek 41.000 ljudi.
Pomeni tudi bistveno zmanjšanje konkurenčnosti podjetij v ostalih energetsko intenzivnih panogah, kot so proizvodnja hrane in farmacevtska industrija, ter zmanjšanje konkurenčnosti podjetij v proizvodnji, ki uporablja materiale iz energetsko-intenzivnih industrij kot svoje inpute.
Slovenska vlada bi morala vložiti velike napore, da te negativne učinke prepreči z bolj premišljeno in bolj odločno energetsko politiko.