Shrani za kasnejše branje.
Poslovno storitvene dejavnosti
Podjetja s kilometrino in izkušenimi strokovnjaki znajo ponuditi rešitve na visoki strokovni in tehnološki ravni.
Mateja Jordan
Strokovno podporo podjetij storitvenih dejavnosti – prevajanja, oglaševanja, stikov z javnostmi, raziskovanja trga in javnega mnenja ter selekcije kadrov – kot nepogrešljivo vedno bolj prepoznavajo tudi mnoga slovenska podjetja. Kot svetujejo na krovni Zbornici poslovno storitvenih dejavnosti pri GZS, pa naj jih pri izbiri vodijo merila kakovosti poslovanja na visoki ravni poslovne in strokovne etike ter odličnega poznavanja sodobnih metod in tehnologij.
Prevajalska orodja zagotavljajo kakovost prevodov, enotno terminologijo in sčasoma nižjo ceno.
Nizka cena ne zagotavlja kakovosti prevoda
»Odzivnost, zanesljivost, poznavanje strokovne terminologije, primerna cena in profesionalen odnos,« našteje kriterije za izbiro prevajalske agencije direktorica podjetja Amidas Nina Ambrož Šušnik. »Najboljše rezultate daje partnerski odnos med stranko in prevajalskim podjetjem, ki nastaja z obojestranskim sodelovanjem,« pravi na podlagi izkušenj. Če naročnik potrebuje stalne prevajalske storitve, Šušnikova priporoča tisto podjetje, ki uporablja prevajalska orodja, saj to zagotavlja kakovost prevodov in enotno terminologijo, sčasoma pa tudi nižjo ceno in krajši rok za izvedbo prevoda.
V Amidasu nudijo pisne in sodne prevode, vse vrste tolmačenj in urejanje strojnih prevodov. Prevajajo najrazličnejše vrste besedil s skoraj vseh strokovnih področij, tudi najzahtevnejša, kot so različna finančna in poslovna poročila, tehnična besedila, različne (neleposlovne) knjige, besedila s področja prava, EU in druge zakonodaje. »Prvi smo lokalizirali mobilni telefon v slovenščino, sodelovali smo pri prevajanju prve slovenske izdaje Windows XP, prevedli dobršen del evropske zakonodaje …« se pohvali direktorica danes družinskega podjetja, ustanovljenega v začetku 90. let.
Danes je vse več zahtev po prevodu obsežnejših projektov v zelo kratkem času, zato boljše agencije uporabljajo timsko prevajanje.
Foto: Amidas
V sodelovanju s člani mednarodnih združenj najboljših prevajalskih podjetij omogočajo kakovostne prevode iz najrazličnejših strok v vse evropske in večino svetovnih jezikov, zatrjuje Šušnikova in poudarja: »Zelo pomembno je, da besedilo prevedejo 'rojeni govorci' v svoj materni jezik.«
Prevod je plod celotnega prevajalskega procesa, ki ga v Amidasu zagotavljajo tudi s certifikatom ISO 17100. Danes je vse več zahtev po prevodu obsežnejših projektov v zelo kratkem času, zato boljše agencije uporabljajo timsko prevajanje, pravi direktorica. Ker je dobre izvajalce treba tudi dobro plačati, pa nizka cena največkrat ne zagotavlja visoke kakovosti prevodov.
»Dobri prevajalci so specializirani za določena strokovna področja in za določene jezikovne kombinacije, kar lahko dobite le v večjih in uveljavljenih agencijah,« opozarja Nina Ambrož Šušnik, saj opaža, da naročnik prepogosto izbira glede na ceno.
V podjetju spremljajo tudi razvoj tehnologije na prevajalskem področju, vse od prevajalskih orodij in strojnega prevajanja do umetne inteligence (UI), Šušnikova pa se boji, da so uporabniki zadnje velikokrat premalo kritični do rezultatov. »Menim, da strojni prevodi siromašijo jezik in trdim, da je prevod izkušenega strokovnega prevajalca boljši kot vsa orodja, ki so trenutno na voljo.«
Nizka cena največkrat ne zagotavlja visoke kakovosti prevodov, opozarja Nina Ambrož Šušnik.
Foto: Amidas
Tehnološki razvoj zaznamuje tudi področje komuniciranja
V družbi za komunikacijsko upravljanje Studio Kernel se osredotočajo na opredeljevanje in komuniciranje trajnostnih vidikov delovanja organizacij, zlasti gospodarskih družb. Pri tem v ospredje postavljajo strateški pristop in spoštovanje mednarodnih standardov tako na področju komuniciranja kot prepoznavanja in opredeljevanja trajnostnih tem in razkritij.
Tehnološka orodja ne morejo nadomestiti procesa premisleka, izmenjave in usklajevanja stališč, ustvarjalnosti in sprejemanja odločitev, pravi direktorica Studia Kernel Vita Kernel.
Foto: Studio Kernel
»Vselej želimo dobro razumeti položaj in dejavnost naših partnerjev, njihove strateške cilje in deležnike ter jih partnersko podpreti pri tem, da prepoznajo in se posvetijo temu, kar je zanje bistveno,« pojasnjuje direktorica Vita Kernel, tudi imetnica mednarodne akreditacije ABC za poslovno komuniciranje.
Podjetje sodeluje z gospodarskimi sistemi in malimi podjetji v finančnem sektorju, farmaciji, telekomunikacijah, informacijski tehnologiji, zdravstvu, občasno tudi s kulturnimi organizacijami. Kot pravi Kernelova, se je v treh desetletjih nabralo precej projektov v dejavnostih, kot so mediji, logistika, trgovina, prehrambni sektor in kemijska industrija.
V Studiu Kernel v ospredje postavljajo strateški pristop in spoštovanje mednarodnih standardov na področju komuniciranja in trajnostnih tem.
»Obe področji, ki ju združujemo v eno, opredeljevanje trajnostnih vidikov ter razkritij in strateško komuniciranje, sta izredno dinamični in obenem relativno mladi. Komuniciranje ob postopni standardizaciji stroke zaznamuje tehnološki razvoj, ki spreminja celotno družbo. Pri trajnostnih vplivih se povečujejo tveganja in potrebe po preoblikovanju načina delovanja,« aktualno situacijo v branži opisuje direktorica in v EU izpostavlja ESG regulativo ter postavljanje skupnih meril in normativov.
»Veliko je vprašanj, na katera naletijo gospodarske družbe. Zakonodaja je namreč precej zapletena in v potrebi po nagli uveljavitvi se nadgrajuje in dopolnjuje. Tu velja opozoriti, da v novi ESG zakonodaji in tudi sicer pri trajnostnih razkritjih ni vse za vsakogar; ko izluščimo, kaj je pomembno, smo si začrtali pot,« še pravi Vita Kernel.
»V naši dejavnosti s tehnološkimi orodji ne gre nadomestiti procesa premisleka, izmenjave in usklajevanja stališč, ustvarjalnosti in sprejemanja odločitev,« pa dodaja na vprašanje o uporabi orodij umetne inteligence. Vseeno pa jih uporabljajo kot podporo pri poenostavitvi specifičnih osnovnih opravil.
Kreativni partner za doseganje poslovnih rezultatov
»Stremimo k temu, da naša dela premikajo meje, vplivajo na potrošniške navade, pomagajo vzpostaviti dolgoročen odnos z znamkami, imajo vpliv na družbo in dostavljajo merljive rezultate,« svojo vlogo in družbeni vpliv opisujejo v eni prvih slovenskih marketinških agencij Futura DDB. Predstavljajo se kot popolnoma integrirana marketinška agencija, saj pod eno streho združujejo stratege, kreativce, oblikovalce, »vsebince«, načrtovalce uporabniške izkušnje, spletne razvijalce in analitike. »Ponujamo vse od zasnove pa do izvedbe marketinških aktivnosti na vseh komunikacijskih kanalih,« strne direktor Gregor Firbas.
Zgodbe o uspehu snujejo skupaj z vodilnimi domačimi in tujimi podjetji na področju trgovine, FMCG, zavarovalništva, telekomunikacij, bančništva, avtomobilizma, B2B in drugih. Z večino strank jih povezuje dolgoročni odnos, z nekaterimi sodelujejo že 25 let in več. V portfelju njihovih klientov so tako velika regijska podjetja, kot so McDonald’s, Paloma, Spar, Volkswagen, Telemach, Lesnina, Perutnina Ptuj, Zavarovalnica Triglav in Wolt, kot tudi nišna podjetja, aktivni pa so še pri mnogih ozaveščevalnih kampanjah različnih društev.
Direktor agencije Futura DDB Gregor Firbas opozarja, da pravi val spremenjenih delovnih procesov šele prihaja.
Foto: Futura DDB
Kljub spremembam na kadrovskem trgu se z večjimi težavami za zdaj ne srečujejo, več izzivov pa pričakujejo v prihodnjih letih, ko bo na trg dela masovno vstopila t. i. »generacija Z«. Ta bo delodajalce zagotovo pahnila iz cone udobja, saj njihovi referenčni okvirji precej odstopajo od teh, ki so jih v delovnih okoljih postavile prejšnje generacije.
Izziv pa, glede na naravo njihovega dela, po Firbasovem mnenju ne bo pretežak. Nenehno se prilagajajo željam in potrebam naročnikov, se odzivajo na razmere na trgu in v procese uvajajo novosti industrije.
»Tako smo na primer raziskovali in testirali umetno inteligenco daleč preden je postala prevladujoč trend,« o sledenju tehnološkemu napredku pravi direktor Future, kjer nameravajo vsekakor izkoristiti pomoč UI. Največ možnosti vidi v začetnih fazah projektov, ko raziskujejo različne smeri potencialnih rešitev. »Moramo pa se zavedati, da pravi val spremenjenih delovnih procesov šele prihaja,« napoveduje direktor Future, ki se ponaša tudi z nazivom agencija 30-letja – leta 2021 ji ga je podelila Slovenska oglaševalska zbornica.
Podjetja bi morala prezaposlovanje vzpostaviti kot del svoje strategije upravljanja s človeškimi viri in kot del svoje odgovornosti do zaposlenih.
Slovenska podjetja še premalo razumejo pomen prezaposlovanja
Pod okriljem ZPSD delujejo tudi podjetja z dejavnostjo pri iskanju zaposlitve in posredovanju začasne delovne sile. S prezaposlovanjem oziroma skrbjo za zaposlenega v fazi odhajanja iz podjetja – outplacement programi – se (med ostalim) ukvarjajo tudi v podjetju Profil.
Vsako uspešno podjetje se zaveda, da so zadovoljni zaposleni ključnega pomena za njegov uspeh, tudi v fazi, ko se morajo zaradi različnih razlogov posloviti. V podjetju Profil kot še posebej pomembno izpostavljajo odgovorno ravnanje z zaposlenimi v trenutkih odpuščanja. »V takšnih situacijah postane outplacement, znan tudi kot prezaposlovanje, učinkovita metoda podpore odpuščenim zaposlenim, saj jim pomaga pri prehodu na novo delovno mesto ter jim odpira vrata do novih priložnosti na trgu dela,« poudarja direktor Jani Zupan.
Prepričan je, da bi podjetja morala prezaposlovanje vzpostaviti kot del svoje strategije upravljanja s človeškimi viri in kot del svoje odgovornosti do zaposlenih ter skupnosti, v kateri delujejo. »Ključni razlogi za to so predvsem: ohranjanje ugleda podjetja, vzdrževanje morale zaposlenih, zmanjšanje pravnih tveganj, povečanje produktivnosti in hitrejše ponovno zaposlovanje odpuščenih delavcev, socialna odgovornost, vzpostavitev dobrih odnosov z bivšimi zaposlenimi ipd.,« navaja in meni, da slovenska podjetja še premalo razumejo pomen prezaposlovanja.