Shrani za kasnejše branje.
Eden najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih gospodarstvenikov po 43 letih v Krki razkriva, kako podjetje v svetovni farmacevtski industriji ohranja vrhunske rezultate, slovensko lastništvo in razvojno prednost.
Sergeja Širca, Foto: Andrej Križ
Jože Colarič je v Krki zaposlen že 43 let, zadnjih 20 je na čelu tega enega najuspešnejših slovenskih podjetij. Krka se je v tem obdobju utrdila med vodilnimi proizvajalci generičnih zdravil na svetu, postala globalna korporacija s 13.000 zaposlenimi v več kot 50 državah in ohranila večinsko slovensko lastništvo.
Gospod Colarič, pred kratkim ste prejeli zlati red za zasluge Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju gospodarstva in razvoja farmacevtske industrije. Kaj vam pomeni to priznanje, ki vam ga je podelila predsednica države, in kako ga razumete v kontekstu svoje poti v Krki?
Priznanje sprejemam s ponosom in z veliko mero odgovornosti. A želim poudariti, da ga ne doživljam kot priznanje zgolj meni osebno, temveč kot priznanje delu, znanju in zavzetosti sodelavk in sodelavcev Krke. Skupaj že več kot štiri desetletja uresničujemo vizijo dostopnega, varnega in učinkovitega zdravljenja, ki ljudem po vsem svetu omogoča boljše zdravje in višjo kakovost življenja.
Krka letos prvič v svoji 71-letni zgodovini presega dve milijardi evrov prihodkov in več kot 365 milijonov evrov čistega dobička. Pogosto poudarjate, da mora biti uspeh podjetja tudi družbeno koristen. Kako konkretno v Krki prepletate gospodarsko učinkovitost z odgovornostjo do okolja in širše skupnosti?
Naše delo ni usmerjeno zgolj v dobiček – je veliko bolj kompleksno. Krkina osnovna skrb je namenjena bolnikom in drugim uporabnikom naših izdelkov ter nemotenemu zagotavljanju kakovostnih, varnih, učinkovitih in dostopnih generičnih zdravil. Z raznoliko in bogato ponudbo, predvsem zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni, pripomoremo k zdravju ljudi ter prispevamo h globalnim ciljem Združenih narodov, zlasti k tretjemu cilju: skrbi za zdravje in spodbujanju dobrega počutja. Tako največ naredimo za dobro družbe in povečujemo svoj pozitivni družbeni vpliv.
Pomembno je, da zaposlenim omogočimo strokovno in osebno rast, hkrati pa skrbimo za dobre odnose in kakovostno delovno okolje.
Trajnostno naravnanost udejanjamo ne le v odnosu do naravnega okolja, ampak tudi s spoštljivim odnosom do zaposlenih, lastnikov, kupcev, poslovnih partnerjev in dobaviteljev, lokalne skupnosti in vseh, ki so povezani z nami. Prizadevamo si, da privabljamo prodorne strokovnjake, uporabljamo dobre prakse vodenja in upravljanja, obvladujemo svoj vpliv na planet in podnebne spremembe ter zagotavljamo skladnost, integriteto in transparentnost poslovanja. Družbeno odgovorni smo tudi do zaposlenih, saj so ljudje tisti, ki nam omogočajo dolgoročno uspešnost. Zato v Krki spoštujemo znanje, dobro delo pa cenimo in nagrajujemo. Obenem se zavedamo, da je uspeh večji, če ga znamo deliti. Zato vlagamo v zdravstvo, šport, kulturo, izobraževanje, znanost in humanitarne dejavnosti. Podpiramo društva, ustanove in posameznike, ki si prizadevajo za skupno dobro. Ponosni smo na Krkine nagrade, s katerimi že več kot pet desetletij spodbujamo mlade raziskovalce in znanstvenike. Skupaj širimo obzorja, omogočamo doživetja in gradimo družbo znanja, solidarnosti in novih možnosti.
V času, ko se v javnosti pogosto z grenkobo govori o prodaji nekoč uglednih slovenskih podjetij tujim lastnikom, je Krka ostala v večinski slovenski lasti. Kako vam je to uspelo ohraniti in ali lahko rečemo, da bo Krka kot »slovensko podjetje« tudi v prihodnje delovala po isti filozofiji?
Krka je danes prisotna na več kot 70 trgih, naša zdravila uporablja vsak dan več kot 100 milijonov ljudi. Smo finančno stabilna skupina, ki ni odvisna od dolžniškega financiranja, lastnikom pa v zameno za vloženi kapital zagotavljamo visok dividendni donos. Vse to so rezultati naše samostojnosti, zato menim, da je bila odločitev za neodvisen razvoj prava. Krka je pripravljena na samostojno pot tudi v prihodnje, pri tem pa bo zadovoljevala interese svojih deležnikov, torej zaposlenih, lastnikov, uporabnikov izdelkov in storitev, dobaviteljev in številnih drugih.
Svetovni trendi v razvoju zdravil se trenutno usmerjajo v personalizirano medicino, biološka in biosimilarna zdravila, digitalno spremljanje terapij ter zeleno farmacijo, ki zmanjšuje okoljski odtis proizvodnje. Kako Krka sledi tem trendom – jih prilagajate svojemu modelu ali jih morda celo soustvarjate?
Krka kot inovativno generično podjetje razvija in proizvaja tudi kompleksne izdelke. Podobna biološka zdravila so le ena skupina, ki se uporablja predvsem pri onkoloških in avtoimunskih boleznih. Podjetij, ki razvijajo te razmeroma maloštevilne izdelke, je veliko; ob nekoliko vprašljivi ekonomski uspešnosti nedavnih lansiranj podobnih bioloških zdravil smo v obdobju velikih prestrukturiranj med ponudniki. V Krki situacijo pozorno spremljamo. Medtem smo dejavni na sorodnem področju peptidnih učinkovin, ki so ključne za kompleksne izdelke, namenjene zdravljenju sladkorne bolezni in podobnih stanj.
Že desetletja svoj razvoj usmerjamo v izdelke, ki omogočajo čim bolj enostavno zdravljenje. Zato je med našimi glavnimi usmeritvami razvoj kombiniranih zdravil, ki združujejo dve ali več učinkovin. Danes smo vodilni inovativni generik na področju kombiniranih zdravil, namenjenih zlasti zdravljenju bolezni srca in žilja kot vodilnemu terapevtskemu segmentu. Lahko rečem, da je v razvojnem smislu Krka na področju tovrstnih zdravil orala ledino. Področje teh kompleksnih in inovativnih izdelkov je izjemno pomembno, saj ne prinaša le enostavnejšega in učinkovitejšega zdravljenja in praktičnih prednosti za bolnika, ampak pomembno prispeva tudi k zmanjšanju obremenitve okolja in stroškov zdravstvenega sistema.
Letno namenite okoli 10 odstotkov prodaje raziskavam in razvoju, kar bistveno presega slovensko in tudi evropsko povprečje. Kako ocenjujete donosnost teh vlaganj in ali bi rekli, da je prav razvojna kultura ključ vašega trajnega uspeha?
Zavedamo se, da bomo uspešni le z močnim lastnim razvojem, novimi kakovostnimi in inovativnimi izdelki, fleksibilno proizvodnjo in učinkovito marketinško-prodajno mrežo, pri čemer je ključno, da gledamo naprej in iščemo nove priložnosti. Smo izvozno usmerjeni, vstopamo na nove trge in veliko vlagamo tako v znanje kot naložbe.
Krka sodi med vodilne proizvajalce generičnih zdravil na svetu. Razvoj generikov v času nekdanje Jugoslavije je bil delno posledica okoliščin, saj dostopa do licenc in patentov zahodnega sveta ni bilo, zato so vzhodna podjetja zdravila razvijala sama. Danes pa je generična usmeritev Krke jasna strateška odločitev, ki jo podpirate z lastnimi raziskavami, razvojem in tehnologijo. Je bil začetni »kompromis« iz nuje v resnici priložnost, iz katere je Krka ustvarila svojo konkurenčno prednost?
Pogled na sedem desetletij pokaže najbolj ključne mejnike Krkinega delovanja – od prvih poslov s tujino, gradnje proizvodnih in drugih zmogljivosti v Ločni v Novem mestu do prelomne odločitve, da licenčne izdelke nadomestimo z lastnimi inovativnimi generičnimi izdelki. Že zelo zgodaj smo svoje znanje združili v razvojnem centru, s katerim so bili postavljeni temelji za kakovostno razvojno delo. Krka je od nekdaj vlagala v razvoj in raziskave, gradila tovarne doma in pozneje tudi drugje po svetu, v zadnjem obdobju vzpostavljala vertikalno integrirani poslovni model in ob tem nenehno širila marketinško-prodajno mrežo.
Danes učinkovito delujemo na številnih trgih in uspešno vstopamo na nove, z novimi naložbami pa svoj položaj še krepimo in se tako po finančnih kot drugih kazalnikih uvrščamo ne le v evropski, ampak – z veseljem lahko rečem – celo v sam svetovni vrh generičnih farmacevtskih družb. Z 52 podjetji in predstavništvi smo prisotni na več kot 70 trgih, kar potrjuje, da je bila naša strateška odločitev prava.
Razvoj tehnologij spreminja tudi farmacevtsko industrijo. Kako te spremembe vplivajo na Krkine procese in v katero smer vidite prihodnji preboj v razvoju zdravil?
Sodobni farmacevtski razvoj si težko predstavljamo brez uporabe naprednih informacijskih tehnologij. Digitalizacija, avtomatizacija in uporaba robotike nam prinašajo številne koristi, pa tudi nekatera tveganja. Nove tehnologije vključujemo v razvoj, proizvodnjo, načrtovanje terenskih aktivnosti, logistiko in optimizacijo poslovnih procesov. Pri digitalni transformaciji se osredotočamo na nadgradnjo procesov in uvajanje rešitev, ki bodo dolgoročno prispevale k večji učinkovitosti in kakovosti dela.
Poseben poudarek je tudi na orodjih umetne inteligence – Krkini strokovnjaki so denimo že razvili modele globokega učenja za analizo mikroskopskih slik, kar omogoča natančnejšo in hitrejšo karakterizacijo komponent ter odpira vrata prihodnjim inovacijam. Algoritmi strojnega učenja se vse bolj uporabljajo za napovedovanje stabilnosti učinkovin in dolgoročne stabilnosti zdravil, kar je ena od razvojnih usmeritev, ki se ji naši raziskovalci aktivno posvečajo. Digitalizacija poslovanja vključuje tudi učinkovito upravljanje informacijske tehnologije v skladu z regulativnimi standardi, kar je zaradi zagotavljanja sledljivosti in varnosti podatkov ključnega pomena. Vse to kaže, da Krka načrtno gradi t. i. industrijo 4.0 v farmacevtski panogi.
Kako v luči globalnih sprememb prilagajate kadrovsko strategijo? Se spopadate s pomanjkanjem strokovnjakov za ključna področja?
Digitalizacija, avtomatizacija in uporaba robotike seveda vplivajo na naravo delovnih mest in zahtevajo kompetence zaposlenih, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost in prilagodljivost. Verjamem, da bomo to znali izkoristiti in da bomo tudi zato v prihodnje še učinkovitejši in uspešnejši. Spremembe so in bodo, tega se v Krki zavedamo, zato skrbimo, da se jim čim hitreje prilagajamo.
Na nekaterih področjih primanjkuje kadra, kar je danes pogosto v številnih panogah. A na podlagi dolgoletnih izkušenj vemo, da so razmere na trgu dela ciklične, zato k zaposlovanju in razvoju zaposlenih pristopamo sistematično in dolgoročno. Imamo jasno strategijo, ki temelji na prepoznavanju in pridobivanju motiviranih in sposobnih posameznikov doma in v tujini. Pomembno je, da zaposlenim omogočimo strokovno in osebno rast, hkrati pa skrbimo za dobre odnose in kakovostno delovno okolje. To je temelj uspeha. Tako kadre ne le privabljamo, ampak jih tudi zadržimo.
Krka je eden najbolj zaželenih delodajalcev v Sloveniji, vaš kadrovski direktor je v enem starejših intervjujev povedal, da prejmete več kot 1000 prošenj na mesec. Menite, da je razlog predvsem v konkurenčnem finančnem paketu ali v nečem globljem?
V Krki se od nekdaj zavedamo, da so ljudje ključni za uspeh podjetja, zato svojim sodelavcem namenjamo veliko pozornosti. Zanje načrtujemo in jim omogočamo razvoj ter napredovanje, skrbimo za kakovost življenja in dela ter si prizadevamo za dobre medsebojne odnose. Izvajamo napredno obliko mentorstva, ki je namenjena ključnim in perspektivnim sodelavcem ter združuje posameznike različnih generacij iz različnega kulturnega okolja. Omogočamo jih nadaljevanje študija ter različne oblike izobraževanj za strokovno in osebno rast. Imamo lastne šole vodenja za različne nivoje. Temelj vsega pa so dobri poslovni rezultati, ki jih dosegamo skupaj vsi zaposleni in smo vsi tudi temu primerno deležni plačila in nagrad. To so ključni razlogi, zaradi katerih smo bili že večkrat prepoznani kot ugleden delodajalec tako v okviru projekta, ki ga organizira Moje delo kot tudi v okviru Dnevnikove Zlate niti. Nazivi nam pomenijo potrditev, da delamo dobro, da ljudje prepoznavajo prednosti dela v našem podjetju, prav tako pa prinašajo ugled, kar je seveda dobro izhodišče pri privabljanju novih talentov, ki jih vsako ambiciozno podjetje nujno potrebuje.
Trg dela je na splošno konkurenčen, zato na različne načine pristopamo k privabljanju kandidatov in zaposlovanju. Povezujemo se šolami in fakultetami, razpisujemo štipendije, omogočamo strokovno prakso. Kot sem že omenil, s Krkinimi nagradami že več kot 50 let nagrajujemo raziskovalne naloge dijakov in študentov do- in podiplomskega študija in jih tako še v času šolanja in študija povezujemo s Krko. Perspektivnim študentom pa nudimo štipendiranje.
Pogosto poudarjate pomen vertikalno integriranega poslovnega modela, ki je Krki omogočil stabilnost tudi v zahtevnih časih. Je ta model danes še vedno konkurenčna prednost?
Naš vertikalno integrirani poslovni model nas resnično loči od drugih. To pomeni, da obvladujemo celoten cikel – od raziskav in razvoja, proizvodnje surovin in končnih izdelkov, do trženja in prodaje. Sami razvijamo, sami proizvajamo, sami umeščamo na trg. To ni le redkost v farmacevtski industriji – to je strateška prednost, ki nam omogoča robustnost, prožnost in neodvisnost. Je temelj, ki poganja razvoj inovativnih generičnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in podpira njihovo uspešno prodajo na najzahtevnejših trgih.
Globalno okolje prinaša vse več negotovosti, od vojaških spopadov do motenj v dobavnih verigah. Kateri izzivi se vam trenutno zdijo za Krko najpomembnejši in kako se nanje pripravljate?
Vrsto let smo praktično na vseh trgih priča številnim spremembam. Njihov vpliv je včasih negativen, včasih pa tudi pozitiven. Dejstvo je, da se s Krkinimi zdravili vsak dan zdravi več kot 100 milijonov ljudi. K temu po eni strani prispeva staranje prebivalstva, po drugi pa tudi naše strokovno-informacijske aktivnosti in deficitarnost konkurence. Napovedi kažejo, da se bo uporaba generičnih zdravil še naprej povečevala.
V farmaciji se je spremenilo marsikaj in zavedamo se, da bomo na svetovnem trgu uspešni le tisti, ki se bomo spremembam znali čim hitreje in čim bolje prilagoditi. Spremenile so se tehnologije, ki na vsakem koraku krojijo naše delo in življenje, spremenile so se regulativne zahteve in zahteve glede kakovosti, pa tudi prodajni asortiment, trgi, marketinške aktivnosti in seveda konkurenti. Nekaj pa se ni spremenilo – naša predanost bolnikom in zaveza, da bomo neprekinjeno zagotavljali kakovostna, varna in učinkovita zdravila.
GZS je v Manifestu za Slovenijo 2035 zapisala osem zavez, med njimi pomen znanja, dela in poštenega plačila, odgovornosti, zaupanja, sodelovanja, podjetništva, učinkovite in prijazne države ter poguma za napredek. Katera od teh zavez vam je osebno najbližja in katera bi lahko po vašem mnenju najbolj pripomogla k večji gospodarski uspešnosti Slovenije?
Dobri delovni pogoji, zanimivo delo, skrb za kakovost dela in življenja, socialna varnost, možnosti za nadgrajevanje znanja in utrjevanje zaupanja so prav vsi pomembni temelji vsakega spodbudnega okolja, tako v podjetjih kot v družbi nasploh. Razumeti jih moramo kot naložbe za premagovanje ovir in izzivov, ki pomembno prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev. Pri tem je ključno, da je poslovno okolje čim bolj stabilno in predvidljivo, ker lahko v takšnem okolju najbolje delamo. Sam verjamem v povezovanje in sodelovanje. Kjer je sloga, je prijetneje živeti, lažje je delati.
Aktualna tema zadnjih tednov je zakonska uzakonitev božičnice za vse zaposlene. Kako gledate na takšno zakonsko poseganje v politiko nagrajevanja?
Verjamemo, da je dolgoročna uspešnost mogoča le z zadovoljstvom ljudi, zato je pri nas, v Krki, človek v središču. Naše plače so višje od slovenskega povprečja, zaposlenim božičnico izplačujemo že 28 let, redno prejemajo regres, zadnjih 20 let pa dvakrat na leto vsi prejemajo tudi nagrado za prispevek k doseženim rezultatom, tako imenovano uspešnost. Zavedamo se, da je nagrajevanje pomembno in v bistvu naložba v napredek podjetja. Zato imamo poleg že omenjenega skupnega nagrajevanja tudi skrbno izdelan sistem nagrajevanja rezultatov posameznikov in sistem napredovanj za prevzem odgovornejših nalog.
Kako si predstavljate Krko v času, ko boste predali krmilo. Ali že razmišljate o nasledstvu in pripravljate »kapitana prihodnosti«?
Do konca mandata je še relativno daleč in istočasno blizu – pred nami so še številni poslovni izzivi. Do tedaj moram skupaj s sodelavci za Krko narediti vse, kar je v moji moči, da bodo zadovoljni zaposleni in lastniki, pa tudi ožja in širša družbena skupnost. Seveda pa se zavedamo, da je zgodnje prepoznavanje potencialov zaposlenih ena od naših ključnih nalog tako za njihov nadaljnji razvoj in uspešno delo kot za doseganje nadpovprečnih rezultatov podjetja. Zato smo že v devetdesetih razvili lasten sistem, ki nam omogoča prepoznati potenciale posameznikov in jih ustrezno razvijati. Imamo sistematično organiziran bazen ključnih in perspektivnih kadrov tako za razvoj strokovnjakov kot vodij. Na nivoju podjetja je več kot tisoč sodelavk in sodelavcev, ki so ustrezno prepoznani in rangirani, njihov karierni razvoj pa se kontinuirano spremlja in usmerja. Takih krkašev, ki bi bili sposobni že danes, ne jutri, kompetentno prevzeti delo, ki ga jaz opravljam, je kar nekaj. Zato verjamem, da bo Krka tudi v prihodnje uspešna.
Kateri je vaš največji življenjski uspeh?
Vse je mozaik, sestavljen iz majhnih in večjih kamenčkov. Od nekdaj me motivirajo različni poslovni izzivi, lahko bi jim rekli tudi ovire, ki jih s sodelavci srečujemo na trgih. Rad imam, da je pri delu veliko dinamike. Podobno kot pri športu tudi v poslu velja, da navadno ne poteka ves čas vse gladko in lepota tako tekme kot posla je ravno v dinamiki. Za uspeh seveda ni dovolj zgolj lepo igrati; način igre je pomemben, a če ni zadetkov, to še nič ne pomeni. Vsak nov zadetek (oziroma v poslovanju dosežek) pa dá človeku vedno znova polet za delo. Takih uspehov smo skupaj s sodelavci uspeli nanizati kar precej in to je zame tisto, kar šteje.