Shrani za kasnejše branje.
Slovenija želi zmanjšati odvisnost od osebnih avtomobilov in povečati delež trajnostnih oblik mobilnosti. Ključno vprašanje ostaja, ali bo avtobus in vlak ljudem uspelo ponuditi kot zanesljivo in uporabniku prijazno alternativo avtomobilu.
Nina Šprohar
Podatki kažejo, da se zanimanje za javni potniški promet povečuje. V sistemu integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) je bilo lani prepeljanih 28,7 milijona potnikov, pri Slovenskih železnicah pa so zabeležili zgodovinski mejnik – 20,9 milijona potnikov oziroma 25 odstotkov več kot leto prej. Rast števila potnikov je pomemben signal, vendar bo za dolgoročno spremembo potovalnih navad treba rešiti tudi nekatere temeljne pomanjkljivosti sistema: zanesljivost, hitrost, pogostost povezav, kakovost prestopov in dostopnost javnega prevoza zunaj večjih urbanih središč.
Cilj ni le čistejše vozilo, temveč manj avtomobilov
»Trajnostni javni potniški promet ni samo vprašanje brezemisijskih vozil. Gre predvsem za to, da ljudem ponudimo dovolj kakovostno alternativo osebnemu avtomobilu. Če želimo spreminjati potovalne navade, mora biti javni prevoz dostopen, zanesljiv, enostaven in konkurenčen,« poudarja Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Vloga DUJPP je pri tem predvsem povezovanje posameznih oblik javnega prevoza v enoten sistem. Avtobusni in železniški promet naj bi za potnika vse manj predstavljala ločena sistema, temveč različna dela iste poti, to pa pomeni usklajevanje voznih redov, izboljševanje prestopov, razvoj enotne vozovnice in digitalnih rešitev ter boljše informacije o potovanju.
Če želimo spreminjati potovalne navade, mora biti javni prevoz dostopen, zanesljiv, enostaven in konkurenčen, meni Miran Sečki. Foto: Barbara Reya
V DUJPP ocenjujejo, da je Slovenija v zadnjih letih na področju integracije avtobusnega in železniškega prometa naredila pomemben napredek. Posodabljajo se vozni parki, država vlaga v cestno in železniško infrastrukturo, ponudba javnega prevoza pa se izboljšuje. Posledica je tudi večje število potnikov.
Po podatkih DUJPP je število uporabnikov po spremembi sistema voznih redov leta 2025 glede na leto 2024 zraslo za 26 odstotkov. Struktura uporabnikov v sistemu IJPP pa kaže, da javni prevoz še vedno v pomembni meri uporabljajo dijaki in študenti. Letos je bilo med uporabniki 40 odstotkov dijakov, deset odstotkov študentov, 25 odstotkov odraslih, 18 odstotkov upokojencev, tri odstotke invalidov in štiri odstotke otrok.
Prav povečanje deleža delovno aktivnega prebivalstva med uporabniki javnega prevoza ostaja eden pomembnejših ciljev. Med počitnicami se struktura uporabnikov spremeni – delež odraslih naraste na 45 odstotkov, delež upokojencev na 25 odstotkov –, vendar osebni avtomobil za velik del aktivnega prebivalstva še vedno ostaja prva izbira. »Vsak potnik, ki namesto avtomobila izbere javni prevoz, pomeni potencialno manjšo obremenitev cest in okolja,« poudarja Sečki.
Pri neposrednem izračunu okoljskih učinkov pa je po besedah sogovornika potrebna določena previdnost. Vsako potovanje z avtobusom ali vlakom namreč ne pomeni nujno ene vožnje z avtomobilom manj. Dejanski prihranek emisij je odvisen od tega, katero potovanje je javni prevoz nadomestil, od dolžine poti in vrste vozila. Nesporno pa večja uporaba javnega prevoza pomeni manjšo prometno obremenitev cest, manjšo potrebo po parkirnih površinah in učinkovitejšo rabo prostora. Prav zato je pri razpravi o trajnostni mobilnosti pomembno gledati širše od same vrste pogona posameznega vozila.
Železnica kot hrbtenica trajnostne mobilnosti
Če je elektrifikacija mestnega in primestnega avtobusnega prometa eden od pomembnih korakov, železnica ostaja hrbtenica javnega potniškega prometa na daljših razdaljah. V Slovenskih železnicah poudarjajo, da njihovi električni potniški vlaki že danes vozijo na električno energijo iz stoodstotno obnovljivih virov, »tudi dizelski vlaki pa so bistveno bolj trajnostni od avtobusov in osebnih avtomobilov, v katerih se v povprečju vozi le ١,٢ potnika«.
Železnica ima pomembno prednost tudi zaradi velike zmogljivosti. Po navedbah Slovenskih železnic lahko vlak v prometnih konicah nadomesti od 250 do 350 avtomobilov, dvojna garnitura pa celo od 400 do 600.
Rast zanimanja za vlak je v zadnjih letih izrazita. Potniški promet Slovenskih železnic je lani dosegel 20,9 milijona potnikov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. V primerjavi z letom prej, ko je z vlakom potovalo 16,8 milijona potnikov, je to 25-odstotna rast. V Slovenskih železnicah pričakujejo, da se bo rast nadaljevala tudi letos, in to kljub številnim zaporam prog ter prilagoditvam voznih redov zaradi obsežnih investicijskih del na železniški infrastrukturi.
Posodobitev voznega parka Slovenskih železnic
Eden ključnih stebrov razvoja železniškega prometa ostaja modernizacija voznega parka. Družba SŽ – Potniški promet ima trenutno 71 električnih lokomotiv in garnitur. V zadnjih letih so vozni park dopolnili tudi z 41 sodobnimi dizelskimi garniturami Stadler Flirt, ki omogočajo nadgradnjo v bimodalne vlake (dizel in elektrika). »Tudi te predstavljajo pomembno izboljšavo pri skrbi za okolje v primerjavi s starejšimi dizelskimi vozili, saj uporabljajo učinkovitejše motorje, porabijo manj goriva ter izpolnjujejo strožje emisijske standarde,« pojasnjujejo, starejše dizelske garniture pa postopoma umikajo iz prometa. Konec lanskega leta so Slovenske železnice podpisale tudi pogodbo za nabavo 20 novih potniških vagonov za mednarodni promet in štirih večsistemskih lokomotiv. Modernizacija sicer zahteva velika začetna vlaganja, vendar dolgoročno pomeni nižje emisije, večjo energetsko učinkovitost skladnost z evropskimi okoljskimi cilji.
Toda sodoben vlak sam po sebi še ne zagotavlja konkurenčnega javnega prevoza. Velik izziv ostaja zmogljivost železniškega omrežja. »V Sloveniji smo danes, ko govorimo o zmogljivosti železniške infrastrukture, močno omejeni. Naše proge so danes praktično stoodstotno zasedene, zato bo treba omrežje tudi v prihodnje nadgrajevati, če želimo zagotavljati kakovostnejše storitve in višjo frekvenco prevozov,« poudarjajo v Slovenskih železnicah.
Družba SŽ – Potniški promet ima trenutno 71 električnih lokomotiv in garnitur. Foto: Slovenske železnice
Investicije v infrastrukturo so zato ključne tako z vidika potniškega kot tovornega prometa, dodajajo. Pomemben korak predstavlja skorajšnje dokončanje drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo povečal zmogljivost železniške povezave s koprskim pristaniščem. Z novim tirom se bo zmogljivost na tej trasi po navedbah Slovenskih železnic povečala na 212 vlakov dnevno, kar v praksi pomeni možnost letnega prevoza približno 28 do 30 milijonov ton tovora – »približno dvakrat toliko kot danes, ko se po tej progi letno prepelje med ١٤ in ١٥ milijonov ton tovora«. Za potniški promet bo pomembna tudi nadgradnja ljubljanske železniške postaje. Po zaključku naj bi se zmogljivost osrednje železniške postaje bistveno povečala, izboljšali pa naj bi se pretočnost vlakov in uporabniška izkušnja potnikov.
Sečki: Največji izziv je zanesljivost
Kljub rasti števila potnikov je ena največjih prednosti osebnega avtomobila za mnoge še vedno občutek večjega nadzora nad časom potovanja. Prav zato je zanesljivost javnega prevoza eden ključnih izzivov. »Če želimo še več ljudi prepričati o uporabi javnega prevoza, moramo zmanjšati tudi prednosti, ki jih danes ponuja osebni avtomobil. Biti moramo konkurenčni v času, udobju in ponudbi,« poudarja Sečki. Med največjimi izzivi izpostavlja še pogostost povezav, hitrost potovanja, kakovost prestopov in dostopnost na manj poseljenih območjih. Poseben poudarek bo zato namenjen tudi razvoju prevozov na klic, ki naj bi predstavljali tretji steber javnega potniškega prometa.
Zamude so po besedah sogovornika eden pomembnejših razlogov, zaradi katerih potniki izgubijo zaupanje v sistem. Del teh je trenutno posledica obsežnih infrastrukturnih projektov, vendar prav izboljšanje infrastrukture dolgoročno odpira možnost za hitrejši in zanesljivejši promet. V DUJPP zato poleg investicij v infrastrukturo veliko stavijo tudi na boljšo organizacijo sistema. Med prednostnimi nalogami so optimizacija voznih redov, dodajanje odhodov in boljše povezovanje avtobusnih ter železniških storitev.
Avtobus, vlak, vozovnica in informacije kot celota
Prihodnost javnega potniškega prometa je tesno povezana z digitalizacijo, saj potnik danes ne primerja več zgolj različnih prevoznih sredstev, temveč celotno uporabniško izkušnjo. »Usklajeni vozni redi, enotna vozovnica in zanesljive informacije v realnem času so zato pogosto odločilni dejavniki, da se nekdo namesto za avtomobil odloči za javni prevoz,« pravi Sečki. V DUJPP trenutno razvijajo nadgradnje zalednega sistema IJPP in vozovničnega sistema. Eden pomembnejših projektov bo portal za potnika, na katerem naj bi bile na enem mestu zbrane informacije o javnem prevozu.
Cilj je, da bi uporabnik celotno potovanje lahko načrtoval čim bolj preprosto, z enega mesta in z nekaj kliki. Potniki naj bi dobili boljše informacije v realnem času, naprednejša orodja za načrtovanje poti in nadaljnji razvoj digitalnih vozovnic. »Potnik ne sme razmišljati o različnih sistemih, prevoznikih in tehnologijah. Zanj morajo avtobus, vlak, vozovnica in informacije delovati kot celota,« poudarja Sečki. Nadgradnja sistema IJPP naj bi v prihodnje odprla tudi več možnosti za vključevanje mestnega prometa in drugih oblik mobilnosti v enoten sistem.
V Mariboru nove polnilnice za avtobuse
Medtem ko železnica že danes predstavlja elektrificirano hrbtenico javnega prometa, se trend hitro širi tudi v mestni avtobusni promet. Na mariborski avtobusni postaji na Mlinski ulici so se avgusta začela pripravljalna dela za postavitev infrastrukture za nočno polnjenje električnih vozil javnega potniškega prometa. Postavljenih bo deset polnilnic – šest AC-polnilnic moči 22 kW in štiri DC-polnilnice moči od 30 do 60 kW. Namenjene bodo predvsem polnjenju manjših električnih avtobusov, kombiniranih vozil in mestnih minibusov Maister. Nočno polnjenje omogoča, da so vozila zjutraj pripravljena za redne linije, hkrati pa se polnilna infrastruktura uporablja v času manjše prometne obremenitve in ugodnejše obremenitve elektroenergetskega omrežja.
Naložba je del postopne elektrifikacije voznega parka družbe Marprom iz Skupine JHMB. Mestna občina Maribor polnilno infrastrukturo vzporedno razvija tudi na drugih lokacijah, cilj pa je, da bi do leta 2033 vzpostavili stoodstotno zeleni javni potniški promet. Do konca leta 2026 naj bi vozni park sestavljalo 36 električnih avtobusov različnih velikosti, trije električni kombiji, en električni vlakec in tri mini električna vozila Maister.
V obdobju od leta 2022 do leta 2026 v Mariboru v mestni potniški promet uvajajo nova električna vozila v skupni vrednosti 20,7 milijona evrov, pri čemer Eko sklad sofinancira 80 odstotkov vrednosti.
Pot do manjše odvisnosti od avtomobila
Prehod v bolj trajnosten javni potniški promet bo zato očitno kombinacija več procesov, največji premik pa bo dosežen šele, ko se bo spremenilo vedenje potnikov, meni Sečki. »Na koncu namreč ne gre zgolj za prometno vprašanje, temveč za vprašanje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva. Več ljudi, kot bo izbralo javni prevoz namesto avtomobila, manj bo zastojev, emisij in prostorskih obremenitev, kar koristi celotni družbi.«
Največji premik bo tako dosežen šele, ko se bo spremenilo vedenje potnikov. »Ko bomo dosegli, da bo javni prevoz preprost, zanesljiv in dostopen od začetka do konca poti, bo postal prva izbira za bistveno več ljudi. In prav to bo največji prispevek JPP k trajnostni mobilnosti Slovenije,« verjame Sečki.
LPP z največjo investicijo v posodobitev voznega parka v zgodovini družbe
Družba LPP je junija predstavila 25 novih zgibnih električnih avtobusov Mercedes-Benz eCitaro, s katerimi Ljubljanski potniški promet nadaljuje posodobitev voznega parka in prehod na okolju prijaznejše oblike javnega prevoza. Gre za največjo investicijo v posodobitev voznega parka v zgodovini družbe ter, kot so poudarili, pomemben korak pri uresničevanju ciljev Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.
Cilj LPP je, da do leta 2030 dizelske avtobuse postopoma nadomesti z vozili na okolju prijaznejše pogone. Takšna prenova pa ne pomeni le novih vozil, temveč zahteva tudi razvoj ustrezne infrastrukture. LPP ima trenutno 24 polnilnih mest za električne avtobuse, v teku pa je tudi projekt lokalne proizvodnje zelenega vodika, ki ga bo proizvajala Energetika Ljubljana.
Družba LPP je junija predstavila 25 novih zgibnih električnih avtobusov Mercedes-Benz eCitaro. Foto: Arhiv LPP
Eden večjih prihodnjih projektov bo prenova sheme avtobusnih linij, ki jo LPP načrtuje v povezavi z dokončanjem infrastrukture Potniškega centra Ljubljana. Linije naj bi prilagodili spremenjenim prometnim tokovom in novemu osrednjemu potniškemu vozlišču, cilj pa so bolj logične povezave, lažje prestopanje in boljša povezanost različnih delov mesta.
Za hitrejši in bolj pretočen javni prevoz postopoma povečujejo tudi število rumenih pasov, ki avtobusom omogočajo prednost pred preostalim prometom. Hkrati razvijajo P+R parkirišča in izboljšujejo možnosti prestopanja.
Brezemisijski avtobusi prinašajo občutne prihranke goriva
Z brezemisijskimi avtobusi so doslej po izračunih LPP prihranili najmanj 370 tisoč litrov dizelskega goriva. Od njihove uvedbe decembra 2025 so emisije toplogrednih plinov zmanjšali za skoraj 1.180 ton ekvivalenta CO₂, zmanjšale pa so se tudi emisije drugih onesnaževal, med njimi trdih delcev.
Aktualno