Shrani za kasnejše branje.
Slovenija nujno potrebuje pospešek pri digitalizaciji in digitalnih kompetencah, so poudarili udeleženci konference GoDigital 2024. Podeljena je bila tudi nagrada GoDigital, prejelo jo je podjetje INEA v sodelovanju s Plastiko Skaza za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«.
Mag. Tajda Pelicon, Korporativno komuniciranje GZS, foto: Tadej Kreft
Uporaba UI v gospodarstvu je hkrati evolucijska in revolucionarna, saj prinaša tako postopne izboljšave kot tudi prelomne spremembe. Kljub številnim primerom dobre prakse Slovenija pri digitalizaciji in digitalnih kompetencah zaostaja za evropskim povprečjem, zato je tu nujen pospešek, se je strinjalo prek 400 udeležencev največje neodvisne poslovne konference s področja digitalizacije v Sloveniji. Med nujnimi ukrepi so predlagali uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. Konferenco GoDigital 2024 je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije, strateško razvojnim inovacijskim partnerstvom SRIP GoDigital in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport. Podeljena je bila tudi nagrada GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024, ki jo je prejelo podjetje INEA v sodelovanju s Plastiko Skaza za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«.
Ukrepati moramo že danes
»Digitalizacija in umetna inteligenca predstavljata ne le tehnološko, ampak celovito družbeno in gospodarsko preobrazbo, ki spreminja delovna mesta, poslovne modele in družbo kot celoto. Naša odgovornost je, da skozi to preobrazbo ohranimo ravnovesje – izkoristimo prednosti produktivnosti in avtomatizacije ter hkrati ustvarjamo nova delovna mesta in spodbujamo etičen razvoj tehnologij,« je bil uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. Ob tem je spomnil na letošnje poročilo o digitalnem desetletju, v katerem je Evropska komisija opozorila na nizko stopnjo digitalizacije v MSP ter nizke digitalne kompetence, vključno z velikim pomanjkanjem IKT strokovnjakov v Sloveniji. Zaostajanje mladih za mednarodnim povprečjem na področju računalniškega mišljenja je pokazala tudi nedavno predstavljena Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS pri učencih in učenkah 8. razredov. »To je jasen znak, da moramo ukrepati danes, če želimo, da bodo naši mladi lahko enakovredno tekmovali z vrstniki iz digitalno bolj naprednih držav,« je dejal. GZS je področje digitalizacije postavila med svoje prednostne naloge, ker se zaveda, da brez digitalizacije ne bo zelenega prehoda in brez ustreznih kompetenc s področja IKT slovenska podjetja težko konkurirajo najbolj razvitim. Uvajanje umetne inteligence prinaša številne koristi, ki prispevajo k produktivnosti, konkurenčnosti in dvigu inovativnosti podjetij.
Da bi imeli socialno državo, potrebujemo močno gospodarstvo, moderne tehnologije in sodobno šolstvo.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovoru z direktorjem GZS – ZIT mag. Nenadom Šutanovcem izpostavila, da predstavlja umetna inteligenca neke vrste revolucijo, ki bo predvsem pohitrila vse procese v raziskavah, proizvodnji. Lahko naredi veliko dobrega, a tudi veliko slabega. Zato pozdravlja, da Evropa kot prva na svetu z Aktom o umetni inteligenci (UI) uvaja regulacijo tega področja. Spregovorila je o zaostajanju Slovenije na področju digitalizacije. »Slovenija je na 25. mestu v EU po številu IKT strokovnjakov. Smo torej predpredzadnji v EU,« je navedla in dodala, da »če mislimo, da bomo lahko šele po srednjih šolah usmerili v IKT le tiste, ki jih to zanima, in bomo imeli dovolj tega kadra, se zelo motimo.« Kritična je bila do tega, da v Sloveniji še vedno v osnovnih in srednjih šolah ni obveznega predmeta računalništva in informatike, saj je »digitalna pismenost danes nekaj takega kot znati brati in pisati.« Od septembra letos je Slovenija celo edina država v EU, ki takšnega obveznega predmeta nima. Po prepričanju predsednice republike zaostajamo s programi, ki se niso prilagodili sodobnemu svetu, dvajset do trideset let. »Če ne bomo spremenili šolstva, je to odgovornost politike,« je bila jasna in dodala, da že zadnjih 15 let manjka strategij, vizij, kam hočemo in kaj je treba narediti, da bi tja prišli. Da bi lahko imeli socialno državo, rabimo močno gospodarstvo. Brez modernih tehnologij ne bo šlo, tudi ne brez sodobnega šolstva.
Pirc Musar verjame, da je umetna inteligenca promotor in gonilo razvoja. »Moramo pa se zavedati, da je na mnogih segmentih gospa, ki večino časa halucinira. V bistvu ni ne umetna ne inteligenca. Za njo stoji človek … Umetna inteligenca bo zato vedno le toliko etična, kot bodo etični tisti, ki jo gradijo,« je bila jasna in dodala, da morajo zato v ekipah biti multidisciplinarni strokovnjaki. Vse to bo dalo rezultat, da bo UI lahko korektna, poštena, ne pa pristranska.
Umetna inteligenca v poslovanju: evolucija ali revolucija?
Na okrogli mizi o vprašanju, ali gre pri uporabi umetne inteligence v poslovanju za revolucijo ali evolucijo, so svoja razmišljanja predstavili generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, prof. dr. Matej Černe z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik iniciative AI4SI Mitja Trampuž ter izvršni direktor področja za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke pri Zavarovalnici Triglav Gregor Kovačič.
Umetna inteligenca pomeni revolucijo v tem, kako inoviramo in tekmujemo na globalnem trgu, meni Vesna Nahtigal. Izpostavila je potrebo po še intenzivnejšem sodelovanju vseh deležnikov. Letno v Sloveniji izobrazimo 2.500 IKT strokovnjakov, pri čemer bi jih rabili 6.000. Čim prej bo treba uvesti digitalne kompetence in računalniško mišljenje v vseh ravneh izobraževanja, prilagajati pa tudi modele izobraževanj v podjetjih, recimo s pomočjo mikrodokazil. Hkrati pričakuje čimprejšnjo ustanovitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco.
Okrogla miza je bila posvečena vprašanju, ali umetna inteligenca v poslovanju predstavlja evolucijo ali revolucijo.
Matevž Frangež se je strinjal, da umetna inteligenca predstavlja revolucijo. Ni časa za evolutivno razmišljanje, saj gre za nekaj, kar prihaja od zunaj in je le vprašanje, koliko smo na to pripravljeni. Kritičen je bil do premajhnega razumevanja v Sloveniji, da gre za tehnološke spremembe, pri čemer je UI eden glavnih pogonov, kar pa bo odločalo o jutrišnjih zmagovalcih. »Nismo še ozavestili nujnosti, kako močno se moramo kot družba spremeniti, da ostanemo v koraku s časom,« je dejal in dodal, da je treba razumeti, da živimo v enem najbolj prelomnih trenutkov v človeški zgodovini. Sicer si je treba pustiti čas za premislek, nedopustno pa je, da smo počasni tudi pri implementaciji.
Pravilo 10-20-70 pravi, da je 10 odstotkov namenjenih algoritmom UI, 20 odstotkov tehnologiji in podatkom, ostalih 70 odstotkov pomeni procese in ljudi.
»Neizpodbitno dejstvo je, da je UI tukaj in spreminja gospodarstvo. Odločiti se moramo le, ali bomo mi usmerjali prihodnost ali bodo to storili algoritmi,« pravi prof. dr. Matej Černe. Ključno je po njegovem prepričanju izobraževanje in usposabljanje ljudi, saj kar 70 odstotkov zaposlenih po svetu UI sploh še ne uporablja. Meni, da ni bojazni, da bi UI zamenjala ljudi, se pa bodo delovni procesi spreminjali.
Po besedah Mitje Trampuža 25 odstotkov podjetij na svetu na področju UI ne dela nič, 50 odstotkov jih nekaj poskuša narediti. Le četrtina ustvarja s pomočjo UI dodano vrednost, vendar je zgolj 4 odstotkom podjetij uspel preboj. Zagovarja, da je UI zelo koristno uporabiti. Navedel je tudi pravilo 10-20-70, pri čemer je 10 odstotkov namenjeno algoritmom UI, 20 odstotkov tehnologiji in podatkom. Ostalih 70 odstotkov pomeni procese in ljudi. Zmagovalna podjetja so tista, ki vlagajo v procese in predvsem v ljudi.
Gregor Kovačič je na primeru zavarovalnice prikazal, da gre v njihovem primeru za evolucijsko revolucijo. Medtem ko so pri nekaterih procesih, kot npr. odgovarjanje na interna vprašanja zastopnikov, postali »evolucijsko hitrejši«, pri drugih procesih pa celo revolucionarni (npr. pri evalvaciji vhodnih klicev v klicnem centru, kjer lahko z uvedbo UI vsakodnevno nadzorniki prejmejo konkretno analizo teh klicev). Zato meni, da se »UI ponekod pojavi kot ‘game changer’«. Izzive vidi v znanju, regulativnem delu, kaj se sme in kaj ne, ter kulturi – sprejemanja učenja, želji po sodelovanju, sprejemanju sprememb na vseh področjih in spoznanju, da je dovoljeno narediti tudi napako, da lahko podžgemo inovacijski proces.
Nagrada GoDigital za najboljši digitalni projekt leta
Nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta 2024 je prejelo podjetje INEA v sodelovanju s Plastiko Skaza za projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence«. Komisija je zmagovalni projekt izbrala na podlagi napredne uporabe umetne inteligence, kjer so med drugim ključno vlogo igrali inovativnost, upoštevanje načel trajnosti ter merljiv vpliv na konkurenčnost in uspešnost celotnega projekta.
Najboljši digitalni projekt leta je projekt »Vizualna kontrola ohišij števcev z uporabo umetne inteligence« podjetja INEA v sodelovanju s Plastiko Skaza.
Finalista za nagrado GoDigital za najboljši digitalni projekt leta sta bila poleg zmagovalca še:
- CREAPLUS v sodelovanju z Belinka Perkemija za projekt »Odkrivanje anomalij in izboljšanje nadzora kakovosti proizvodne linije s pomočjo umetne inteligence«
- ELES v sodelovanju z UM FERI za projekt »VegeLine – Uvedba upravljanja z vegetacijo«.
Posebno priznanje za uporabo generativne umetne inteligence je prejelo podjetje PC7 d.o.o. – PandaChat.
Nagrado GoDigital je GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije letos podelilo že tretjič. Nagrada spodbuja razvoj kakovostnih digitalnih projektov ter krepi zavedanje o prednostih digitalnih rešitev, obenem pa poudarja, da v Sloveniji nastajajo vrhunski projekti in si IKT podjetja zaslužijo priznanje za svoje dosežke.
Papirna industrija
Papirna industrija je vzorčen primer dejavnosti, ki se v krogu energetsko intenzivnih dejavnosti sooča s padcem konkurenčnosti. To terja veliko prilagodljivosti, nujne so investicije, inovacije ter novi pristopi do ravnanja z viri in kadri.
Ana Sotlar; foto: Tadej Kreft
»Boli predvsem spoznanje, da industrija nima dovolj podpore v domačem poslovnem okolju, a vse to bo potrebno sprejeti in upoštevati v prihodnjih poslovnih modelih,« je prepričan predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Leopold Povše. »Proizvodnja papirja v Sloveniji je letos nekoliko večja od lanske, embalažna industrija pa že čuti upadanje obsega zaradi krčenja določenih dejavnosti. Odtenki prihodnosti, kot smo naslovili srečanje papirničarji, bodo torej rezultat mnogih dejavnikov, predvsem pa inovativnih in zavzetih sodelavcev,« je izpostavil Povše na tradicionalnem Dnevu papirništva.
Podjetja v papirni industriji stremijo v isto smer – smer razvoja, trajnosti in razogljičenja.
Uvodoma je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob pozdravu udeležence Mednarodnega srečanja slovenskega papirništva 2024 seznanila z aktualnimi aktivnostmi GZS na področju omrežnin, stroškov energije in dolgotrajne oskrbe z njo ter odpravo anomalij na trgu dela. »Zdi se, da Evropa z zelenim dogovorom drvi naravnost v uničenje industrije, predvsem primarne industrije materialov, ki pa je osnova za vse ostale industrije. Glasne so tudi pobude industrije, da mora Evropska komisija poskrbeti za ponovni preporod evropske industrije, za večjo suverenost Evrope. Nova – stara predsednica Komisije je te pobude podprla. Po drugi strani pa lahko spremljamo zaostrene geostrateške razmere po svetu,« je dejala in dodala, da GZS podpira digitalizacijo in zeleni prehod v industriji in se zavzema tako za večjo podporo gospodarstvu v zvezi s tem kot za čim manj boleč prehod energetike. Ponovno je izpostavila, da bi morala biti država bolj skrbna do domače industrije, upoštevati njene pripombe in predloge ukrepov. »Zavedati bi se morala, da dejansko drži, da ko gre gospodarstvu dobro, gre dobro vsem.«
Inovativnost je ključni dejavnik
Letošnji tradicionalni dogodek papirne industrije je potekal pod geslom »Odtenki prihodnosti«. Prihodnost za papirno industrijo ni enosmerna cesta, temveč prometna večpasovnica, kjer vsako podjetje, vsak posameznik išče svojo pot v današnjem hitro spreminjajočem se svetu, vsi pa stremijo v isto smer – smer razvoja, trajnosti in razogljičenja, je obrazložila mag. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri GZS.
Predsednik Združenja papirništva Leopold Povše je predstavil, v kako volatilnem okolju in svetu posluje papirna industrija in kakšni so izgledi za prihodnost. Poudaril je inovativnost kot ključni dejavnik, kjer se ustvarja razlikovalna prednost tudi v tej dejavnosti.
Težava je prevelika reguliranost
Uvid v svetovno ekonomijo je podal prof. Andrea Boltho, dolgoletni profesor ekonomije, ki je izpostavil, da živimo v bolj volatilnem okolju kot kdajkoli prej. Težava evropske ekonomije je tudi prevelika reguliranost, pri čemer je Slovenija tu nadpovprečna. Opozoril je na hitro staranje prebivalstva, s čimer je povezan tudi inovacijski zaostanek ter deglobalizacija. Po njegovem videnju bi Evropo rešila izvedba načrta Maria Draghija ter tehnološki zagon novih tehnologij.
Kakšen je sodoben delodajalec, je prikazala Saša Boštjančič, Optius.com, ki je navedla razloge za spremenjene razmere na trgu dela, katerih močan vzvod je hitro staranje prebivalstva. Slovenija ima zgodovinsko nizko brezposelnost, povprečna starost Slovencev je 45 let, delež starejših se povečuje. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega povezovanja.
Etični heker Dalibor Vukovič iz Telekoma je predstavil pomen skrbi za varnost ob pospešeni digitalizaciji sveta. Ta je pohitrila procese, povečuje pa se tudi izpostavljenost kibernetskim napadom. Udeležence je s praktičnim prikazom osvestil o tveganjih v digitalni dobi.
Neenaki pogoji znotraj EU
Direktor Evropske konfederacije proizvajalcev papirja – CEPI Jori Ringman je potrdil, da so poleg že navedenih izzivov panoge z energenti, volatilnimi cenami surovin, velik problem tudi neenaki pogoji v različnih državah znotraj EU. Povedal je, da je lani Evropa zgodovinsko prvič presegla izvoz celuloze glede na uvoz. Meni, da ima papirna industrija skupaj z ostalo industrijo ob novoizvoljeni Evropski komisiji upanje, da bo v skladu z napovedmi resnično poskrbela za okrepitev evropske, zlasti energetsko intenzivne industrije.
Inovativnost je ključni dejavnik pri ustvarjanju razlikovalne prednosti v papirni industriji.
Evropa je krepko zaostala za drugimi trgovinskimi partnericami, predvsem za Kitajsko. Medtem ko ostale velesile krepijo konkurenčnost svojega gospodarstva, je Evropa v zadnjem obdobju močno zanemarila inovacijsko in razvojno področje, ima preobsežen regulatorni okvir in vodi nespametno energetsko politiko. Po besedah prof. dr. Jožeta P. Damijana je ključen problem prav napačna energetska politika, ki je vodila v trenutno previsoke cene energije, ki bodo Evropo osiromašile primarnih surovin.
Na okrogli mizi so svoja stališča predstavili prof. dr. Jože P. Damijan, Jori Ringman, direktor DS Smith Slovenije Stefan Gabriel Balogh, Marija Čebular Zajc iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Rado Kunavar, direktor operative MM Količevo. Sogovorniki so se strinjali, da je papir strateški material, izdelan v celoti iz surovin, ki prihajajo iz Evrope. Prihodnost naj bi po mnenju udeleženih pripadala tistim, ki pogumno investirajo, posodabljajo in optimizirajo svoje delovanje, tudi v papirni industriji, sicer je povsem realno pričakovati krčenje vse industrije.
Na dnevih papirništva smo že 21. leto po vrsti podelili tudi priznanje za najboljše zaključno delo s področja papirništva in sorodnih ved. Prejel ga je mag. inž. str. Gregor Ševerkar za magistrsko delo Dinamična karakterizacija celuloznih polizdelkov z vključitvijo invazivnih rastlinskih vrst, ki nagovarja tako pomen krožnosti embalaže kot tudi reševanja problematike invazivnih rastlin ter njihovo možno koristno uporabo v embalažni industriji.
Sogovorniki so se strinjali, da je papir strateški material, izdelan v celoti iz surovin, ki prihajajo iz Evrope.
