Shrani za kasnejše branje.
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je skupaj s partnerji projekta Tradicionalni slovenski zajtrk izvedla osrednji medijski dogodek pred začetkom tedna slovenske hrane, ki je potekal od 17. do 23. novembra 2025.
Mag. Anita Jakuš, GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij; foto: GZS-ZKŽP
Osrednji dogodek je bil Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je potekal v petek, 21. novembra 2025. Aktivnosti so potekale s sloganom »Moja izbira je slovenska hrana«, kjer je bilo v ospredje postavljeno sodelovanje in uspešno delovanje celotne verige preskrbe s hrano od kmeta, kmetijskega podjetja, zadrug, živilsko-predelovalne industrije, distribucije in trgovine do končnega potrošnika.
Vlada RS je decembra 2023 sprejela sklep o razglasitvi tedna slovenske hrane, ki se vsako leto odvija v tretjem tednu novembra. Z njim želimo spodbuditi k odkrivanju bogate tradicije slovenskih domačih jedi in koristi, ki jih prinaša. Hkrati spodbuditi večje naročanje, nakupovanje in uživanje slovenske, lokalno pridelane hrane, promovirati slovenske tradicionalne jedi ter spodbujati zdrav način prehranjevanja. Teden slovenske hrane ponuja priložnost, da trgovci izpostavijo lokalno pridelana živila v svojih prodajalnah. Javni zavodi in gostinci lahko v tem tednu obogatijo svoje jedilnike s tradicionalnimi slovenskimi jedmi iz lokalno pridelanih sestavin.
»Z našim delovanjem spodbujamo prehransko pismenost v šolah,« je dejala direktorica GZS-ZKŽP dr. Tatjana Zagorc.
»Teden slovenske hrane prispeva tudi k dobremu sodelovanju vseh, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano ter k večjemu spoštovanju proizvajalcev hrane in naravnih virov, potrebnih za njeno proizvodnjo. Letos poudarjamo pomen izobraževanja o hrani in njenega zmernega uživanja. Osrednji del zavedanja o pomenu hrane predstavlja prehranska pismenost – niz znanj, veščin in vrednot, ki posamezniku omogočajo načrtovanje, pripravo in uživanje hrane ter sprejemanje bolj zdravih in trajnostnih odločitev. Z našim delom spodbujamo prehransko pismenost v slovenskih šolah, kjer smo z izobraževanji dosegli več kot 400 učiteljev in več kot 10.000 učencev in dijakov po vsej Sloveniji. V programu je sodelovalo več kot 100 šol. Pomembno je združevanje talentov, inovacij in priložnosti za razvoj agroživilskega sektorja. S tem ustvarjamo agroživilstvo prihodnosti, ki temelji na trajnosti, odličnosti in sodelovanju, kjer nas povezuje skupni slogan Moja izbira je slovenska hrana«, je v uvodu poudarila gostiteljica dogodka dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
S tem želimo spomniti, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša. Poudariti pomen kmetijstva in čebelarstva za predelavo hrane ter njen vpliv na okolje. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.
Vse skupaj se je začelo leta 2007 z medenim zajtrkom, ki se je leta 2011 prelil v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, povezal številne ustanove ter bil podprt s strani države in se od leta 2024 nadaljuje s Tednom slovenske hrane, kjer osrednji dogodek ostaja Tradicionalni slovenski zajtrk.
Dogodka se je udeležila Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v svojem nagovoru izpostavila: »Teden slovenske hrane vabi k razmisleku, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo, in kako z njo ravnamo. Veliko pozornost moramo nameniti organiziranosti verig preskrbe s hrano, da bo veriga od kmetovalca prek živilske industrije do potrošnika bolj sklenjena. Naša naloga pa je tudi osveščanje potrošnika o pomenu slovenske hrane, da se bo odločal na podlagi pravilnih informacij in posegal po kakovostni, lokalno pridelani hrani. Uživanje lokalne hrane je več kot le izbira – je naložba v razvoj in ohranjanje slovenskega kmetijstva ter živilske industrije. Ne smemo pozabiti niti na zmanjšanje odpadne hrane. Na ministrstvu spodbujamo šole, vrtce, javne kuhinje in širšo javnost k boljšemu načrtovanju obrokov, uporabi ostankov ter deljenju presežkov hrane. To poudarja tudi novi Zakon o hrani, ki uvaja certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane.«
Na dogodku je bilo v ospredju sodelovanje in uspešno delovanje celotne verige. Udeleženci so lahko delili razmišljanja o tem, zakaj je slovenska hrana njihova izbira.
Teden slovenske hrane spodbuja tudi k bolj trajnostnim in zdravim prehranjevalnim navadam. Slovenija se po kakovosti hrane uvršča v sam vrh, predvsem zaradi naravnih danosti, tradicionalnih postopkov pridelave, strogih predpisov in visokih pričakovanj potrošnikov. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, je v nagovoru izpostavila: »Danes, ob praznovanju Tradicionalnega slovenskega zajtrka, se partnerji projekta srečujemo, da bi vsak posebej, pa vendar enoglasno poudarili pomen Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Zakaj zajtrk? Je prvi obrok dneva in ključen za energijo, koncentracijo, boljše razpoloženje ter telesno vzdržljivost. Zajtrk je temelj zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika. Redno zajtrkovanje je povezano z manjšim tveganjem za debelost in kronične bolezni, kar potrjujejo številne raziskave. Kljub temu mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti mladostniki, pri katerih opažamo zaskrbljujoč trend upadanja rednega zajtrkovanja.«
Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je poudaril pomen lokalne hrane za otroke v vrtcih in osnovni šoli. »Veseli nas, da je v projekt aktivno vključena večina vrtcev in šol. Prehrana otrok v vzgojno-izobraževalnih zavodih je načrtovana skrbno in strokovno. Na ministrstvu se zavzemamo, da je šolska prehrana v skladu s Smernicami za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so jih pripravili na NIJZ-ju, in ki spodbujajo zdravju ter okolju prijazno prehranjevanje, s poudarkom na lokalnih, sezonskih, čim manj predelanih in naravno pridelanih živilih.«
Na dogodku so svoja razmišljanja, zakaj je njihova izbira slovenska hrana, predstavili še partnerji projekta Martin Mavsar, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, mag. Miran Mihelič, direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Irena Simčič, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.