Shrani za kasnejše branje.
Zastoj projekta HE Mokrice postavlja vprašanje, ki ni omejeno na spodnjo Savo: kako uravnovesiti javno korist in poseg v naravo. Je sploh mogoče doseči soglasje ali bo končno besedo imelo sodišče?
Sergeja Širca, foto: Tadej Kreft
Mineva 13 let od izdelave idejnega projekta Hidroelektrarne (HE) Mokrice, zadnje v verigi petih spodnjesavskih elektrarn. Gradnja zadnje bi se morala po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor in proces izdaje gradbenega dovoljenja trenutno stoji. Projekt vodi Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarn na Spodnji Savi (HESS), ki si kot prebivalec Brežic tudi zasebno močno želi, da bi ga pravočasno zaključili.
Kaj se trenutno dogaja s tem projektom, se je kaj premaknilo na področju upravnih postopkov?
Za projekt izgradnje protipoplavne zaščite in hidroelektrarne na področju Mokric trenutno poteka faza prevlade javne koristi v okviru procesa izdaje gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravni organ (v tem primeru Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) izvaja proces, definiran z evropskimi direktivami in slovensko zakonodajo, po katerem je za državo pomembne projekte možno zgraditi tudi, če ti posegajo v naravo na področju Nature 2000. Taki administrativni procesi se v EU kar pogosto uporabljajo, v Sloveniji pa ga do sedaj državna uprava še ni izvedla – kljub temu, da je velik del Slovenije v Naturi 2000. Ko bo ta postopek zaključen, se bo izdaja gradbenega dovoljenja nadaljevala.
Ste našli skupen jezik z okoljevarstveniki, ki so glavni vzrok, da se projekt nikamor ne premakne?
V primeru HE Mokrice se soočamo z nasprotovanjem manjše, a zelo aktivne skupine, povezane z nevladno organizacijo, ki dosledno izkorišča vse pravne možnosti, ki jih omogoča naš sistem. Njihova stališča pogosto presegajo zgolj okoljevarstvene pomisleke in se dotikajo širših razvojnih vprašanj – predvsem nasprotovanja nadaljnji gradnji energetske in vodne infrastrukture, kot so hidroelektrarne in protipoplavni ukrepi.
Projekt HE Mokrice ni le energetski – vključuje tudi pomembne ukrepe za zaščito pred poplavami, varovanje vodnih virov in prilagajanje podnebnim spremembam.
Spoštujemo pravico do izražanja mnenj in pravnih sredstev, vendar menimo, da mora država v primerih, kjer gre za jasno izražen javni interes, zagotoviti učinkovito izvajanje strateških projektov. Projekt HE Mokrice ni le energetski – vključuje tudi pomembne ukrepe za zaščito pred poplavami, varovanje vodnih virov in prilagajanje podnebnim spremembam.
V HESS nimamo zamer do nikogar, naša naloga je izvajanje nalog, ki nam jih je zaupala država. A dejstvo ostaja, da dolgotrajni postopki povzročajo zamude in škodo, ki presega lokalni okvir. V številnih evropskih državah, na primer v Avstriji in Nemčiji, so podobne projekte uspešno izpeljali z uravnoteženjem naravovarstvenih zahtev in javne koristi. Verjamemo, da je tudi v Sloveniji mogoče najti takšno ravnovesje – s spoštovanjem zakonodaje, a tudi z jasno vizijo razvoja.
Imate dolgoletne izkušnje z vodenjem podjetja in projektov, ste človek z življenjskimi izkušnjami – kako bi po vašem mnenju lahko zgradili most med obema bregovoma?
V vsaki družbi obstaja manjši delež ljudi, ki zastopa zelo izrazita stališča in pri njih vztraja. To je v demokratičnem sistemu legitimna pravica. Vendar pa menim, da pri projektih, ki so strateškega pomena za državo in varnost prebivalcev, ne bi smela trpeti širša skupnost.
Težko je razumeti, da lahko dolgotrajni postopki in nasprotovanja posameznikov (ki celo ne izhajajo iz okolja, kjer poteka gradnja) zavirajo izvedbo protipoplavne zaščite v Posavju ali cestne povezave do Bele krajine – in s tem vplivajo na kakovost življenja in razvoj celotnih regij.
Seveda je prav, da se sliši različna mnenja in da obstaja prostor za dialog. A pri projektih, kot so hidroelektrarne, protipoplavni ukrepi ali prometna infrastruktura, pogosto ni mogoče najti popolnega soglasja. Takšni objekti so vezani na naravne danosti – reke, doline, poplavna območja – in jih ni mogoče poljubno prestavljati.
Civilne iniciative, ki se pojavijo na območjih predvidene gradnje, je mogoče obravnavati z dialogom, odkupi in spoštovanjem čustvene navezanosti na prostor. V primeru, kot je naš, pa gre tudi za širše vprašanje: kako vzpostaviti most med političnimi odločevalci in nevladnimi organizacijami, ki imajo pomembno vlogo v družbi, a pogosto delujejo zunaj formalnih političnih okvirjev. Verjamem, da lahko tak most zgradi le politika – če obstaja volja za iskanje kompromisov in če se vsi deležniki zavedajo odgovornosti do skupnega dobrega. V Sloveniji imamo zakonodajo, ki omogoča izvedbo projektov državnega pomena – treba jo je le uporabiti premišljeno, pravno korektno in v duhu sodelovanja.
Številni investitorji opozarjajo, da je Slovenija ena od držav, kjer so postopki za pridobitev dovoljenj najbolj dolgotrajni in razvlečeni. Kako bi jih lahko pospešili in premaknili pomembne projekte?
Najprej je treba ločiti med projekti strateškega pomena, za katerimi stoji država in za katere je potreben državni prostorski načrt (DPN), ter projekti, ki so pomembni za razvoj gospodarstva. Ko se država odloči za izvedbo določenega projekta, je ključno, da ga vse državne institucije, ministrstva in zavodi podprejo ter konstruktivno sodelujejo pri njegovi izvedbi. Žal v praksi ni vedno tako. Državne institucije včasih projektom nasprotujejo odkrito, pogosteje pa posredno – z zahtevami in pogoji, ki lahko bistveno otežijo ali podražijo izvedbo.
Ko se država odloči za izvedbo določenega projekta, je ključno, da ga vse državne institucije, ministrstva in zavodi podprejo ter konstruktivno sodelujejo pri njegovi izvedbi.
Bolj smiselno bi bilo, da bi te institucije že v fazi pobude jasno izrazile svoja stališča. Tako bi se lahko izognili situacijam, ko investitorji in pristojna ministrstva vložijo znatna sredstva (milijone evrov) v pripravo projekta, nato pa se znajdejo v zapletenih postopkih z drugimi državnimi organi, ki sodelujejo kot mnenjedajalci. Predstavljajmo si, da bi v gospodarski družbi določena služba ali sektor sistematično oviral izvedbo investicije, za katero se je odločilo poslovodstvo ali lastniki – takšna praksa bi bila težko vzdržna.
Pri gospodarskih projektih je situacija nekoliko drugačna, saj gre za zasebne pobude z gospodarskim interesom. Ti projekti si seveda želijo čim manj administrativnih ovir, kar je mogoče zelo učinkovito rešiti z ustreznim prostorskim načrtovanjem gospodarskih con, kjer je gradnja objektov že predvidena in omogočena.
Kako odgovarjate na očitke o konfliktu interesov, ker okoljske študije in monitoringe naročajo in plačajo investitorji?
Zavedamo se, da je vprašanje neodvisnosti okoljskih študij pomembno. Vendar je treba poudariti, da so vsi tovrstni dokumenti pripravljeni v skladu z zakonodajo, metodološkimi smernicami in pod nadzorom pristojnih državnih organov. Izvajalci študij in monitoringov so strokovne institucije z dolgoletnimi izkušnjami, ki si ne morejo privoščiti ogrožanja svojega ugleda z nestrokovnim delom.
Kakšen je odnos HESS z lokalnimi skupnostmi, ali sprejemajo ta projekt na svojem območju?
Odnosi z lokalnimi skupnostmi so zelo dobri, projekt pa je na segmentih, kjer je že zaključen, tudi dobro sprejet. Že samo dejstvo, da prebivalci na teh območjih ob napovedih poplav ne trepetajo več, potrjuje pravilnost in učinkovitost projekta.
Na žalost pa prebivalci območja pod HE Brežice še vedno ne uživajo enake stopnje varnosti, kot jo omogočajo že izvedeni deli projekta. Ob tem bi si želeli več razumevanja in solidarnosti tudi s strani tistih, ki nasprotujejo projektu. Verjamemo, da je mogoče iskati rešitve, ki bodo upoštevale tako okoljske pomisleke kot tudi potrebe ljudi, ki živijo na poplavno ogroženih območjih.
Kako na projekt HE Mokrice gleda povprečen Posavec?
Javnomnenjske raziskave kažejo na visoko, več kot 80-odstotno podporo lokalnega prebivalstva Posavja temu projektu. Projekt je učinkovit, koristen za ljudi in gospodarstvo, hkrati pa ima tudi pozitivne vplive na okolje. Biodiverziteta na tem področju se je zaradi večjih vodnih površin celo povečala, migracije rib so se zaradi vzpostavljenih prehodov za vodne organizme izboljšale, zgrajenih pa je bilo veliko nadomestnih habitatov, ki postajajo čedalje bolj zanimivi in biotsko pestri.
Kakšno škodo Sloveniji povzroča zavlačevanje gradnje HE Mokrice?
V projekt izgradnje HE Mokrice je doslej država vložila že več kot 20 milijonov evrov, družba HESS pa več kot 8 milijonov evrov. Zaradi izpada proizvodnje nastaja letna gospodarska škoda, ki presega 10 milijonov evrov. Od leta 2018, ko bi elektrarna morala začeti obratovati, pa do trenutka, ko bo dejansko zaživela, bo skupni izpad proizvodnje presegal stroške njene izgradnje – in celo velik del stroškov protipoplavne zaščite.
Pred 8 leti ste opozorili na pomen HE Mokrice za boljšo protipoplavno zaščito na tem področju in napovedali pravo naravno katastrofo, češ da bodo »prve velike vode na tem področju naredile veliko škodo«. Ocenjujete, da so se vaše napovedi uresničile?
HE Mokrice je bila v prostor umeščena že leta 2014. Pomemben del DPN-ja zajema tudi protipoplavno zaščito, ki se je več let usklajevala s prebivalstvom. Nihče si namreč ne želi večmetrskih betonskih pregrad, ki bi zastirale poglede na reko ter kazile izgled celotne pokrajine. Zato so bile projektantske rešitve zasnovane tako, da ohranjajo naravni videz krajev ob vodi, hkrati pa zagotavljajo učinkovito protipoplavno zaščito.
Del teh rešitev vključuje tudi poglobitev reke Save in preureditev iztoka reke Krke, za oboje pa je potrebno okoljevarstveno soglasje.
Med predlogi za ukrepe energetske politike Slovenije do leta 2040 je tudi začetek obratovanja HE Mokrice do leta 2030 – je to sploh še izvedljivo?
Če bo ministrstvo izvedlo prevlado javne koristi še letos in do pritožbe ne bo prišlo (ali pa jo bo sodišče hitro rešilo v prid prevlade), potem je poskusno obratovanje v letu 2030 izvedljivo.
Kakšen je pomen vodne energije v trajnostni energetski prihodnosti Slovenije? Ocenjujete, da se Slovenci tega zavedamo?
Delovanje elektroenergetskega sistema je izjemno kompleksno. Ključno vlogo pri stabilnosti sistema imajo t. i. »rotirajoče mase«, med katere sodijo tudi agregati hidroelektrarn. Te mase omogočajo stabilno delovanje omrežja in zanesljivo oskrbo z električno energijo tudi ob nenadnih obremenitvah.
V zadnjem času smo priča vse pogostejšim motnjam in celo razpadom elektroenergetskih sistemov po Evropi in svetu, kar je pogosto posledica neuravnoteženosti proizvodnje in porabe. Hidroelektrarne so v tem kontekstu ključne – ne le kot vir obnovljive energije, temveč tudi kot stabilizator sistema, še posebej ob visokem deležu sončnih elektrarn, ki so odvisne od vremena. Žal se pomena stabilne oskrbe z električno energijo pogosto zavemo šele takrat, ko elektrike zmanjka.
Poleg energetske vloge, ki temelji na robustni infrastrukturi z življenjsko dobo 100 let in več, hidroelektrarne omogočajo tudi kontrolirano upravljanje z vodami. Ena ključnih koristi je stabilizacija podtalnice, ki na številnih v preteklosti reguliranih odsekih rek sicer upada. S pomočjo hidroelektrarn pa se raven podzemne vode ohranja ali celo povišuje, kar neposredno vpliva na količino razpoložljive pitne vode.
Protipoplavna zaščita je sestavni del delovanja hidroelektrarn, saj omogočajo regulirano spuščanje visokih pretokov, hkrati pa akumulacije zadržujejo milijone kubičnih metrov vode, ki jo v sušnih obdobjih lahko uporabimo za namakanje kmetijskih površin.
Se Hidroelektrarne na spodnji Savi ukvarjajo še s kakim drugim projektom na področju obnovljivih virov energije?
Vsekakor. Naše področje delovanja je izgradnja sončnih elektrarn za lastno proizvodnjo. Leta 2023 je bila 6 megavatna sončna elektrarna D3 Brežice kot prva elektrarna v Sloveniji priključena na 110 kilovoltni prenosni sistem. Zanimivost te elektrarne je, da je priključena v stikališče HE Brežice in deluje kot eden od njenih agregatov.
Poleg tega smo na vseh naših objektih, kjer je bilo to mogoče, postavili sončne elektrarne skupne moči okoli 700 kilovatov, ravnokar pa poteka še razpis za dve sončni elektrarni skupne moči okoli 9 megavatov. Tudi v primerih prostostoječih sončnih elektrarn so procesi umeščanja v prostor izjemno zahtevni in dolgotrajni zaradi omejitve prostora in priključkov na omrežje.
Kako sicer ocenjujete energetsko sliko v Sloveniji? Vas skrbi?
Trenutna energetska slika morda deluje stabilno, a to je lahko varljiv občutek – podobno kot skok z desetmetrskega stolpa, ki je nekaj trenutkov lahko zabaven, dokler ne pride do pristanka. Zato energetske prihodnosti ne moremo presojati zgolj na podlagi trenutnega stanja.
Brez pravočasne, premišljene in intenzivne izgradnje novih elektroenergetskih objektov – med katerimi imajo hidroelektrarne ključno vlogo – bo prihodnost oskrbe z energijo v Sloveniji negotova. Stabilnost, zanesljivost in neodvisnost energetskega sistema zahtevajo dolgoročno načrtovanje in konkretne naložbe že danes. V nasprotnem primeru bo »pristanek« lahko precej boleč – tako za gospodarstvo kot za prebivalstvo.
