Na sjemu AGRA odmevna predstavitev agroživilstva

Shrani za kasnejše branje.

Razstavni prostor Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS letos ni bil le točka srečanj, temveč središče razvoja in poslovnih priložnosti za slovensko agroživilsko panogo.

Mag. Anita Jakuš, vodja področja GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Pestro dogajanje v salonu na razstavnem prostoru je dopolnjevala vitrina okusov, kjer so podjetja predstavila novosti in inovacije slovenskega kmetijstva in živilstva. V poslovni oazi so potekali poglobljeni pogovori, mreženja in poslovni dogodki.

Na samostojnih paviljonih pa so se predstavljala podjetja, naši člani. Vsak paviljon je bil zgodba o kakovosti, strasti in slovenski pridelavi in predelavi. Na razstavnem prostoru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so potekale predstavitve in info dnevi na temo projektov D4PACK in Ecobase, Foodmission, Like-a-Pro, Premiere, NovaFoodies in Prehranimo leta.

Razstavni prostor so obiskali ugledni gostje med njimi dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, dr. Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport, mag. Polona Rifelj, ministrica za okolje in prostor, Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS ter državni svetniki, visoki predstavniki Alžirije in številni drugi gostje iz znanstvenih, izobraževalnih, svetovalnih in stanovskih organizacij, predstavniki podjetij in medijev.

Letošnja država partnerica je bila Alžirija, s katero Slovenija krepi sodelovanje na gospodarskem in znanstvenem področju. Ob tej priložnosti je v organizaciji SPIRIT Slovenija, Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ter Alžirske gospodarske zbornice potekal poslovni forum, namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Alžirijo ter spodbujanju novih poslovnih povezav med podjetji obeh držav.

Gostje sejma na ogledu razstavnega prostora GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Foto: arhiv GZS – ZKŽP

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, se je udeležila slavnostne otvoritve sejma in pozdravila udeležence dogodka Meet4Business AGRA 2026, ki ga je organizirala GZS. Srečala se je z direktorji regijskih gospodarskih zbornic, sodelovala na strokovnem simpoziju z naslovom Certificiranje izbrane kakovosti v žitnem sektorju in sestanku Združenja mesne industrije pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Podelila je tudi nagrade za slovensko priznanje za embalažo na svečani razglasitvi rezultatov ter se udeležila slavnostnega podpisa konzorcijske pogodbe za 1. slovenski gradbeni in graditeljski kongres MEGRA 2027, ki bo potekal od 20. do 22. oktobra 2027.

• Za ohranitev domače pridelave hrane bo treba prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva.

Potekala so neformalna srečanja članov Združenja za mlekarstvo, Združenja proizvajalcev krmil, Združenja slovenskih vinarjev, Združenja za žgane pijače in Sekcije proizvajalcev bioplina.

Na srečanju članov Združenja mesne industrije pri GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij so razpravljali o aktualnem dogajanju v panogi, se seznanili z dosedanjim delom združenja in ključnimi aktivnostmi v prihodnje.

S predstavniki Združenja industrije pijač se je srečal minister Logar, ministru Cigler Kralju pa so na sestanku Združenja kmetijskih podjetij predstavili vlogo kmetijskih podjetij za prehransko suverenost Slovenije, izzive, s katerimi se srečujejo s prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj, ter investicijsko in zemljiško politiko, ki je podlaga za nadaljnji razvoj in modernizacijo sektorja.

Sadjarje čakajo prelomni izzivi

Zagotavljanje zadostne in dostopne sezonske delovne sile postaja eden ključnih izzivov slovenskega sadjarstva, ki ga podnebne spremembe še dodatno zaostrujejo, smo slišali na 16. sadjarskem posvetu, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo novim razmeram?« so sodelovali predstavniki kmetijskega in gospodarskega ministrstva, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile.

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.

Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah članicah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.

Udeleženci Sadjarskega posveta, Foto: arhiv GZS – ZKŽP

Predstavljeni najnovejši projekti in rezultati raziskav na področju trajnostne pridelave hrane

Na sejmu AGRA je potekalo tradicionalno srečanje partnerjev SRIP HRANA, ki ga koordinira GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Raziskovalne inštitucije, fakultete in podjetja so predstavili najnovejše projekte in rezultate raziskav, ki so pomembni za prilagajanje podnebnim spremembam in trajnostno pridelavo hrane. Partnerstvo SRIP HRANA gradi svoje temelje in povezuje deležnike agroživilskega sistema od začetka izvajanja pametne specializacije v Sloveniji. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila: »SRIP HRANA je postal osrednja platforma za predstavitev rezultatov inštitucij znanja in raziskav. Čeprav se format financiranja spreminja, pa bo naše delo teklo še naprej v smeri povezovanja in prenosa znanj in rezultatov, saj se mora celotni agroživilski sistem nenehno razvijati.«

S klasifikacijo primernosti kmetijskih zemljišč lahko v Sloveniji dosežemo večje učinke pri trajnostni kmetijski pridelavi in prilagajanju podnebnim spremembam. Potencial za učinkovitejšo rabo vodnih virov predstavlja uporaba prečiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. Obvladovanje tveganj, povezanih s prisotnostjo virusov v gnojilih iz organskih odpadkov, lahko zmanjša pojav rastlinskih bolezni pri pridelavi hrane. Napredne tehnologije za zgodnje zaznavanje in spremljanje rasti plesni na sadju prispevajo k ohranjanju kakovosti in količine pridelka. Z biokonverzijo organskih ostankov lahko dobimo različne produkte z dodano vrednostjo. Nove tehnologije vključno z umetno inteligenco so uporabne pri določanju porekla kmetijskih proizvodov in živil. Predstavljeni so bili tudi razvoj alternativnih virov beljakovin, povezovanje študentov Biotehniške fakultete z realnimi izzivi agroživilstva ter aplikacija za pomoč proizvajalcem pri trajnostnem pakiranju živil.

Udeleženci srečanja SRIP HRANA, Foto: arhiv GZS-ZKŽP