Shrani za kasnejše branje.Eles in elektrodistribucijska podjetja izpostavljajo investicije za prilagajanje omrežja, Skupina GEN investira v proizvodne enote, družba Plinovodi v sistem za dobave iz zahodne dobavne smeri.
Darja Kocbek, Barbara Perko
Operater prenosnega omrežja Eles in elektrodistribucijska podjetja izvajajo številne investicije v posodobitev in nadgradnjo omrežja, da odjemalcem lahko zagotovijo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo. Eden od pomembnih razlogov je »priključevanje novega odjema in razpršene proizvodnje«, kar pomeni, da omrežje prilagajajo tudi za polnjenje električnih avtomobilov in priključevanje obnovljivih virov energije. V Razvojnem načrtu distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032 so predvidena vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov. V Razvojnem načrtu prenosnega sistema za enako obdobje so predvidena vlaganja v višini 823 milijonov evrov.
Izvajajo se številne posodobitve in nadgradnje omrežja.
Foto: Depositphotos
Elesove glavne naložbe so na Primorskem in Notranjskem
V družbi Eles so nam pojasnili, da so začetek obnove daljnovoda Divača–Pivka–Ilirska Bistrica, gradnja kablovoda Koper–Izola–Lucija in manjkajočega dela daljnovoda Gorica–Divača tri glavne naložbe, ki jih imajo v izvajanju. Obstoječi daljnovod Divača–Pivka–Ilirska Bistrica tehnološko ne ustreza potrebam današnjega časa, mehansko ni več zanesljiv, neustrezna je tudi njegova prenosna zmogljivost. »Z obnovo bomo bistveno povečali zanesljivost napajanja področja Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice,« napovedujejo. Zaključek vseh del načrtujejo v letu 2024.
Za zanesljivo obratovanje omrežja na Obali je v gradnji nova razdelilno transformatorska postaja (RTP) Izola in kablovod Koper-Izola-Lucija. Do začetka visoke turistične sezone v letu 2024 je predvideno dokončanje del ter začetek postopkov za priklop kablovoda v poskusno obratovanje do tehničnega pregleda.
Z rekonstrukcijo daljnovoda Gorica–Divača bodo zagotovili zanesljiv prenos električne energije za oskrbo porabnikov na celotnem območju severne Primorske in Goriške.
Eles načrtuje nadaljevanje največjega investicijskega cikla
Z novim Razvojnim načrtom v Elesu nadaljujejo največji investicijski cikel. V ospredje po besedah Klemna Dragaša, vodje Službe za načrtovanje omrežja, postavljajo dokončanje vrste večjih investicijskih projektov, raziskovalno-razvojne aktivnosti ter razvoj projektov s področja pametnih omrežij in razvoj konceptov povečevanja izkoriščenosti obstoječega prenosnega omrežja. Posebno pozornost namenjajo tudi razvoju projektov, ki so potrebni za razvoj infrastrukture, nujne za priklop večjih proizvodnih objektov iz obnovljivih virov energije in s tem za močno podporo k razogljičenju Slovenije.
Izboljšana preskrba v centru Ljubljane
Glavne tri naložbe Elektra Ljubljana so gradnja nadomestne RTP Center z novim stikališčem, kablovod PCL – Center – TE-TOL in rekonstrukcija RTP Žiri. Nadomestno RTP Center v vrednosti 9,6 milijona evrov bodo predvidoma gradili po etapah do leta 2024. »Z dograditvijo bomo vzpostavili pogoje za prehod obratovanja srednjenapetostnega omrežja v centru mesta Ljubljana iz 10 na 20 kV napetostni nivo,« so nam pojasnili.
Kablovod PCL – Center – TE-TOL bo končan v letu 2023. Skupna vrednost te investicije znaša 6,2 milijona evrov. Z njegovo dograditvijo bodo zagotovili dvostransko napajanje RTP Center in RTP PCL. Rekonstrukcijo RTP Žiri v vrednosti 4 milijone evrov bodo zaključili leta 2024. Z njo bodo zagotovili samostojno obratovanje RTP (N-1). Z naložbami bodo izboljšali preskrbo obstoječih odjemalcev in omogočili priključevanje novega odjema in razpršene proizvodnje.
823 milijonov evrov je namenjenih vlaganjem v prenosni sistem.
Elektro Maribor izvaja primerno ojačitev omrežja
V Elektru Maribor so nam pojasnili, da so njihove tri glavne naložbe osredotočene v primerno ojačitev visokonapetostnega, srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja, ki so že prepoznani kot glavni gradniki zelenega prehoda. »S primerno ojačitvijo in obnovo povečujemo zmogljivosti električnega omrežja, da bomo lahko zagotovili priključitev čim več obnovljivih virov ob zagotavljanju potrebne zanesljivosti napajanja obstoječih in novih uporabnikov električnega omrežja,« so nam razložili.
Za 20 milijonov evrov investicij
V letu 2023 so v Elektru Gorenjska pripravili načrt investicij v višini 20 milijonov evrov. Dobrih 70 odstotkov vseh sredstev namenjajo za izvedbo projektov na visoko-, srednje- in nizkonapetostnem omrežju, ki so bistvenega pomena pri uresničevanju ciljev povečanja prenosne moči, robustnosti in naprednosti omrežja ter zagotavljanju kakovosti napetosti, zniževanju izgub v omrežju in povečanju zanesljivosti. »Pristopili smo k nadgradnji RTP Primskovo in RTP Zlato polje, po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja pa bomo pričeli z gradnjo 110 kilovoltnega daljnovoda Kamnik – Visoko,« so nam še povedali.
Večja možnost priključevanja OVE
V Elektru Celje največ sredstev namenjajo za novogradnje in rekonstrukcije srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja. Za projekte na nizkonapetostnem omrežju je od 20 milijonov evrov predvidenih več kot 7,6 milijona evrov. »S temi naložbami želimo povečati možnost priključevanja obnovljivih virov energije,« so nam pojasnili.
Za daljnovod RTP Trebnje – RTP Mokronog bodo letos pridobili služnostne pogodbe, dokončali projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. V RTP Šentjur je predvidena zamenjava dela primarne in sekundarne srednjenapetostne opreme. Za RP Nazarje imajo v načrtu pričetek gradnje novega stikališča. Na srednjenapetostnem omrežju bodo dogradili več distribucijskih transformatorskih postaj in kablovodov.
Zmanjšala se bo ranljivost omrežja
Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO) je januarja pridobil soglasje Agencije za energijo na Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v RS za obdobje od leta 2023 do 2032. V njem so predvidena vlaganja v skupni višini 3,5 milijarde evrov. Od tega je predvidnih 2,66 milijarde evrov za novogradnje, 862 milijonov evrov pa za rekonstrukcije. Glavnino investicijskih vlaganj predstavljajo vlaganja v nizko in srednjenapetostno omrežje. Delež teh vlaganj znaša 72 odstotkov oziroma 2,55 milijarde evrov.
»Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov. Med najbolj vplivnimi ukrepi oziroma usmeritvami je izvedba omrežja v podzemni izvedbi,« so v SODO pojasnili po potrditvi načrta. Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem pa izbira preverjenih rešitev, pa bosta po njihovih besedah ključna za optimalno izrabo sistema, zagotavljanje kakovosti oskrbe in za prilagajanje storitev za uporabnike.
Priključevanje in zagotavljanje ustreznih zmogljivosti v distribucijskem sistemu je ena osnovnih nalog distribucijskega operaterja pri izvajanju gospodarske javne službe. Ključni dejavnik načrtovanja omrežja bo še vedno konična moč na točki odjema iz distribucijskega sistema v danem trenutku. »Napoved odjema električne energije in obremenitev je narejena za tri scenarije in temelji na nacionalnih strategijah razvoja, in sicer ločeno za področja elektrifikacije ogrevanja, elektrifikacije prometa in preostalega odjema,« pojasnjujejo v SODO.
JEK2 je osrednji strateški projekt Skupine GEN
V Sloveniji moramo vse sile usmeriti v vzpostavitev samooskrbnega in nizkoogljičnega elektroenergetskega sistema, to pa pomeni nujne investicije v nove proizvodne enote. Brez zagona intenzivnega investicijskega cikla se bo namreč še povečeval velik razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije, pravijo v Skupini GEN. Njihov cilj je postati vodilni regijski izvajalec prehoda v samooskrben in nizkoogljičen elektroenergetski sistem. »Takšen elektroenergetski sistem je tudi najbolj zanesljiv in cenovno konkurenčen, narekuje pa obsežne in celovite investicije v nove domače vire energije za dolgoročno stabilno, zanesljivo energetsko mešanico. Zato bo naša pozornost v prihodnje namenjena vlaganjem v obnovljive vire energije – sočno, vodno in vetrno energijo,« so nam pojasnili.
Skupina GEN kot nosilec jedrske energetske opcije hkrati intenzivno nadaljuje s pripravami in postopki za umestitev nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), ki je kot najpomembnejši razvojni energetski projekt v Sloveniji osrednji strateški projekt skupine in odgovor na aktualne izzive energetske prihodnosti Slovenije.
»Stabilna in zanesljiva proizvodnja električne energije ter dobava ustvarjata prost denarni tok, ki ga usmerjamo v investicije za prehod v nizkoogljičen in samooskrben elektroenergetski sistem,« razlagajo v Skupini GEN. Ker imajo 99 odstotkov nizkoogljične proizvodnje električne energije, niso dodatno obremenjeni s stroški kuponov CO2. Poleg tega je danes po njihovih besedah na trgu na voljo veliko sredstev za financiranje zelenih naložb. Večjo težavo kot financiranje predstavljajo dolgotrajni in zapleteni postopki izvedbe projektov, zato se zavzemajo za njihovo poenostavitev in pospešitev.
Geoplin za financiranje naložb spremlja razpise
V Geoplinu bo večina investicijskih sredstev družbe v prihodnje namenjena projektom zelenega prehoda, ki so v razvoju (na primer proizvodnja vodika) in potrebujejo večja investicijska vlaganja ter zahtevajo daljši čas za implementacijo. »Za financiranje naložb spremljamo evropske razpise, pričakujemo pa tudi razpise na nacionalni ravni. Kratkoročno pa kot do sedaj vlagamo v projekte obnove kogeneracijskih enot, projekte razsvetljave ipd. pri naših kupcih zemeljskega plina,« so nam razložili.
Plinovodi gradijo prenosni plinovod za oskrbo slovenske obale s plinom
Družba Plinovodi ima kot operater prenosnega sistema plina v izvajanju več naložb. Prednostne so naložbe za povečanje zanesljivosti in zmogljivosti sistema za dobave iz zahodne dobavne smeri. To so nadgradnja Kompresorske postaje Ajdovščina in plinovodna povezava od slovensko-italijanske meje do Ajdovščine ter nova mejna merilno-regulacijska postaja Vrtojba. Med prednostnimi naložbami je tudi prenosni plinovod z oznako M6 Ajdovščina – Lucija za oskrbo slovenske obale s plinom.
Hkrati družba Plinovodi izvaja vse pripravljalne aktivnosti za zeleni prehod na prenosnem plinovodnem sistemu, vključno z uvajanjem vodika. Med drugim so za uvrstitev na 6. seznam prednostnih evropskih projektov (PCI) prijavili dva vodikovodna koridorja, ki bosta v prihodnje predstavljala del evropske vodikovodne hrbtenice.
»Med načrtovanimi viri za financiranje načrtovanih projektov so najpomembnejši lastni viri ter krediti, hkrati si prizadevamo za pridobitev evropskih in domačih nepovratnih sredstev, tako za mednarodne projekte kot domače projekte, namenjene zelenemu prehodu,« so nam pojasnili v Plinovodih.