Shrani za kasnejše branje.
Na Gorenjskem je predvsem premalo zunaj sezonske ponudbe in ponudbe doživetij, problem je dostopnost nekaterih krajev z javnim prevozom. Regija Julijske Alpe predstavlja dober primer regijskega povezovanja.
Darja Kocbek
V Kamp Šobec prihajata dve vrsti gostov, prvi želijo mirne počitnice, drugi aktiven dopust.
Foto: arhiv Kamp Šobec
Potrebe in pričakovanja gostov se razlikujejo glede na njihov izvor, kulturno ozadje, navade in glavne interese. Določena destinacija ne more zadovoljiti vseh potreb, lahko pa gradi na svoji unikatni identiteti, avtentičnosti in razvoju ponudbe, ki privablja goste, ki cenijo te posebnosti. Ključni izziv je oblikovanje celostnih doživetij, ki goste ne le privabijo, ampak jih tudi zadržijo dlje časa. To zahteva usklajeno delovanje celotne regije Gorenjske oziroma območja Julijskih Alp, pravi Natalija Šahraj, namestnica direktorja družbe Alpinia Group.
»Med glavnimi razlogi za izbiro destinacije je za goste poleg cene pomembno celostno doživetje, izdelan koncept, ki združuje posebno energijo in vzdušje kraja. Zanimanje za aktivnosti na prostem, želja po doživljanju čustev in novih izkušnjah narašča. Vedno več turistov se namreč pred rezervacijo namestitve pozanima o lokalnih aktivnostih in ponudbi samega kraja, kar postane bistven element pri izbiri destinacije,« pravi Natalija Šahraj.
Zanimanje za smučarski turizem še vedno obstaja
Vedno več zanimanja je za podeželske destinacije, kjer turisti in popotniki iščejo pristna, trajnostna doživetja v stiku z naravo. Zanimanje za smučarski turizem še vedno obstaja, pojavljajo pa se tudi novi trendi. Poleg športnih aktivnosti na snegu, kot tek na smučeh, krpljanje ter zimski pohodi, turiste zanima sprostitev, degustacije hrane in vina, obisk lokalnih tržnic, lokalne obrtniške delavnice, velneške storitve ter zdraviliška ponudba.
Med za goste najbolj zanimivimi produkti družbe Alpinia Group je trajnostno kolesarsko raziskovanje z najemom električnih koles, vodenimi kolesarskimi turami z lokalnimi vodniki ter raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti z vmesnimi postanki. Drugi tak produkt je Melodija gozda, ki vključuje poglobljeno doživetje gozda z gozdno kopeljo, meditacijo, gozdno čajanko ter naravno refleksoterapijo stopal s hojo po gozdnih tleh. Natalija Šahraj omenja še produkt Dodatne aktivnosti v naravi z gozdno meditacijo, organiziranimi pikniki ob jezeru, zeliščnimi turami in vrtičkarstvom ter spoznavanjem okoliških rastlin in nabiralništvom.
Na Gorenjskem trenutno najbolj primanjkuje integriranih turističnih produktov, ki bi povezali naravne lepote, kulturno dediščino in sodobne trajnostne rešitve v enotno zgodbo. Ko govorimo o zgledih, v sosednji Avstriji obstaja kar nekaj dobrih primerov sodelovanja na ravni destinacij, ki prispevajo k razvoju turistične infrastrukture. »Poudariti želim primer celovitega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, ki se kaže v skupnem prizadevanju za izboljšanje turističnih produktov, kot so kolesarske steze, pohodniške poti ter raznolike športne in rekreativne dejavnosti,« pojasnjuje Natalija Šahraj.
Kot primer izpostavlja Tirolsko, kjer različna turistična območja izkazujejo sinergijo pri skupnih promocijskih kampanjah in organizaciji dogodkov, s čimer privabljajo obiskovalce. Sosednji destinaciji na primer lahko združita moči pri promociji pohodniških poti, ki prečkajo njuni regiji.
Poleg tega se destinacije dogovorijo glede specializacije v ponudbi, kjer vsaka pokriva specifičen segment gostov. Tak pristop omogoča vsaki destinaciji, da zgradi močno identiteto na osnovi enega ključnega produkta, medtem ko ostala ponudba samo dopolnjuje turistično in športno ponudbo.
»Tak sistem sodelovanja ne le preprečuje nepotrebno konkurenco med občinami, ampak spodbuja medsebojno podporo. Vsaka destinacija razvija natančno določeno strategijo, ki je usmerjena v krepitev njenega primarnega produkta, kar olajša tudi razporeditev finančnih sredstev,« razlaga Natalija Šahraj.
Sodelovanje med ponudniki storitev in destinacijami po njenih pojasnilih omogoča tudi izboljšanje turistične infrastrukture, kar prispeva k privlačnosti destinacije za obiskovalce. Hkrati ustvarja celovite turistične produkte, ki povečujejo konkurenčnost destinacije na trgu. Skupne promocijske kampanje in dogodki omogočajo doseganje večje ciljne skupine potencialnih obiskovalcev.
Sodelovanje med ponudniki storitev ustvarja celovite turistične produkte, ki povečujejo konkurenčnost destinacije.
Foto: arhiv Kamp Šobec
Razpisi in spodbude države pogosto ne dosežejo manjših ponudnikov
V podjetju Golden Forest ocenjujejo, da ima turistična ponudba na območju Bleda številne prednosti, ki jo uvrščajo med najbolj prepoznavne destinacije v Sloveniji in na mednarodnem trgu. »Prednosti turistične ponudbe prepoznamo v pristni naravi, prijaznosti lokalnega prebivalstva in lokalni kulinariki. Priložnosti za izboljšave vidimo predvsem v kakovosti nastanitev. Čeprav so nekatere nastanitve na Bledu vrhunske, bi lahko povečali število butičnih in unikatnih nastanitev, podobnih tistim, kot so na primer v sosednji Avstriji,« razlaga direktor Emil Šink.
Na Gorenjskem je po njegovi oceni premalo predvsem zunaj sezonske ponudbe in ponudbe doživetij. »Premalo je osredotočenosti na zunaj sezonsko ponudbo, kot so na primer wellness doživetja, tematski vikendi, kulturni in športni dogodki. Lokalne skupnosti in ponudniki se na izzive odzivajo ter dobro sodelujejo. Država ponuja podporo v obliki razpisov in spodbud, a te pogosto ne dosežejo manjših ponudnikov,« razlaga Emil Šink.
Gostje vse bolj cenijo trajnost
V Kampu Šobec ugotavljajo, da gostje, čeprav kampisti, vedno pogosteje in prej organizirajo svoj dopust. Število rezervacij narašča, gostje pa se vedno manj odločajo za spontani prihod brez predhodne rezervacije. Opažajo tudi, da turisti vse bolj cenijo trajnost. »Pogosteje nas sprašujejo o pitni vodi, o možnostih ločevanja odpadkov in podobno. Ljudje se zavedajo, da morajo, ko kampirajo in prebivajo v naravi, vedno bolj skrbeti tudi za samo naravo,« o trendu pravi direktor Uroš Ambrožič.
V Kamp Šobec prihajata dve vrsti gostov. Prvi so tisti, ki pridejo na mirne počitnice in želijo večino svojega dopusta preživeti znotraj kampa. »Takim gostom ponudbo prilagajamo z zabavnimi programi, urejenimi športnimi igrišči in skrbno vzdrževano plažo, saj želimo, da se v kampu počutijo čim bolj udobno in sproščeno,« pravi. Vendarle pa si več gostov želi aktivnega dopusta. Želijo raziskovati okolico in obiskati slovenske bisere, kot so Bled, Bohinj, Vintgar in številne druge naravne in kulturne znamenitosti. »Takim gostom pomagamo pri načrtovanju izletov, da lahko kar najbolje izkoristijo svoj čas pri nas. Naš cilj je, da so njihove počitnice aktivne in polne doživetij, a obenem tudi dobro organizirane, da lahko brezskrbno uživajo v raziskovanju naše čudovite dežele,« razlaga Uroš Ambrožič.
Kamp Šobec po njegovih besedah obratuje le v poletni sezoni, ko se gostje večinoma zadržujejo na prostem, v naravi, kjer uživajo v pohodništvu, kolesarjenju in drugih aktivnostih. Poletna sezona omogoča, da se obiskovalci popolnoma povežejo z naravo, vendar pa nekoliko težje preživijo deževne dni ali obdobja ob začetku in koncu sezone. »Takrat pogosto želijo raziskovati regijo in Slovenijo, vendar pa so možnosti za to nekoliko omejene. Število atrakcij, ki bi obiskovalcem omogočile uživanje tudi v slabem vremenu, kot so terme, wellnessi ali zaprti zabaviščni centri, ni tako široko. Zaradi tega se lahko pri nekaterih gostih pojavi občutek, da je izbira aktivnosti omejena,« razlaga Uroš Ambrožič.
Kampiranje je po njegovi oceni v Sloveniji že zdaj na zelo visokem nivoju. V primerjavi s sosednjimi državami so kampi precej manjši, kar omogoča butičnost, ki je sosednje države preprosto ne morejo ponuditi.
V Kropo turist poleti z javnim prevozom skorajda ne more
Kaja Beton, direktorica Javnega zavoda turizem in kultura Radovljica, pravi, da je v zadnjih letih več povpraševanja po bivanju oziroma obisku Radovljice tudi v pomladanskem času. Več povpraševanja beležijo za prilagojena vodenja oziroma delavnice, predvsem kulinarične, saj imajo kot destinacija teh tudi največ na voljo. »Tudi kot destinacija smo se očitno uspešno pozicionirali kot kulinarična prestolnica Gorenjske, zato nas najde vse več posameznikov in tudi turističnih agencij. Pri tem je pomemben angažma ponudnikov doživetij ter seveda kakovostna izvedba, ki je ključna za nadaljnjo rast povpraševanja,« poudarja.
V Radovljici se že več let odvija Festival čokolade Radovljica, ki vsako leto privabi številne obiskovalce.
Foto: Katja Jemec
Gostje se zelo zanimajo tudi za kulturno dediščino, za gradove, zelo jim je na primer všeč Grad Kamen v Begunjah, pa zapuščina Jožeta Plečnika, prav tako v Begunjah. »Oboje bi bilo lahko zelo zanimivo in nadgrajeno v čudovite prostore dediščine, vendar pa so obnove in revitalizacije te dediščine za lokalno skupnost prevelik finančni zalogaj, razpisi s strani države so omejeni in je število prijav veliko, zato obsežnejših obnov ni, pomembna dediščina pa je še naprej zapostavljena,« opozarja Kaja Beton. Druga težava je po njenih besedah dostopnost nekaterih krajev z javnim prevozom. Čeprav je Radovljica odlično dostopna, to ne velja za kraje v okolici, na primer za Kropo, kamor turist poleti z javnim prevozom skorajda ne more.
Radovljica je del regije Julijske Alpe, ki na območju Slovenije predstavlja dober primer regijskega povezovanja. »Skupaj nastopamo pri promocijah na tujem trgu, se lotevamo skupnih izzivov na področju trajnosti in povezovanja. Pri tem je Radovljica dober primer povezovanja gostincev. Prav naše združenje gostincev Okusi Radol’ce je vzor številnim destinacijam pri povezovanju ponudnikov,« razlaga Kaja Beton.
To ne pomeni, da v Radovljici nimajo izzivov. Ti so predvsem s področja bolj trajnostnega delovanja, višanja kakovosti in dodatne ponudbe, ki prinaša višjo dodano vrednost. »Z Julijskimi Alpami se že dlje spogledujemo s primeri v Avstriji, kjer so se regije uspešno povezale v močne in prepoznavne regionalne znamke, kjer so presegli meje občin in povezali ne le turistično ponudbo, temveč v turizem privabili tudi gospodarske subjekte kot podpornike turističnega razvoja regij,« ugotavlja Kaja Beton.
.jpg)
Radovljica se je uspešno pozicionirala kot kulinarična prestolnica Gorenjske. Veliko zanimanja je tudi za njeno kulturno dediščino.
Foto: Miran Kambič
Na Bledu manjka ponudba za alternativni turizem
V Zavodu za kulturo Bled se trudijo prispevati k razvoju kulturnega, umetniškega, zgodovinskega in izobraževalnega turizma na Bledu s strokovnim in odgovornim upravljanjem Blejskega gradu. »Naštete oblike turizma širijo obzorja ljudi, hkrati pa se lahko z vsebinskimi potmi povezujejo v prijetne manj in bolj zahtevne dostopne poti do Blejskega gradu. Želimo prispevati k dodani vrednosti izjemnega gradu na grajski skali in k ciljem državne politike, da Slovenijo in kraje predstavljamo kot sodobno, kreativno in atraktivno destinacijo kulturnega turizma,« razlaga direktorica zavoda mag. Lea Ferjan.
Ponudba, ki na območju Bleda morda manjka in bi jo bilo mogoče razviti, po njeni oceni vključuje alternativni turizem (eko turizem in trajnostni turizem), saj se Bled osredotoča predvsem na klasičen turizem, kot so ogledi gradu, jezero in tematski park. Povečanje aktivnosti, kot so ekološki ogledi, trajnostne nastanitve in možnosti za raziskovanje narave brez vpliva na okolje, bi lahko privabilo turistična omrežja, ki iščejo bolj odgovoren način potovanja
Razširitev mreže kolesarskih poti ali organizacija bolj strukturiranih pohodniških tur v okolici, kot so ture po Julijskih Alpah, bi lahko povečale privlačnost območja za aktivne turiste, ocenjuje Lea Ferjan. Bled že ima nekaj wellness centrov, vendar bi bilo po njenih besedah mogoče razviti še bolj specializirane ponudbe na tem področju s poudarkom na duhovnem počitku (notranje ravnovesje in sprostitev).
V prvih treh četrtletjih 2024 je bilo v gorenjski regiji za 4,7 % več prihodov turistov (v Sloveniji +5,3 %) in za 3,3 % več prenočitev (v Sloveniji +3,8 %) v primerjavi z enakim obdobjem 2023. Od tega je bilo za desetino manj prenočitev domačih in za 6 % več prenočitev tujih gostov.
Pripravila Analitika GZS
Turistično ponudbo Bleda bi bilo mogoče okrepiti s poudarkom na kulturi in umetnosti. To bi lahko vključevalo umetniške razstave, delavnice (slikarstvo, fotografija), predstave ali celo ustvarjanje umetniških del v naravi, ki bi obiskovalcem omogočile edinstvene izkušnje, povezane z lokalno kulturo. »Kulturnoumetniške izkušnje niso vezane na letni čas in prav tu vidim priložnost za razvoj ponudbe na Bledu. Kombinacija teh novih ponudb bi lahko naredila Bled še privlačnejši za zahtevnejši spekter obiskovalcev, tako da bi pritegnila tako ljubitelje narave kot tudi tiste, ki iščejo bolj aktivne, kulturne ali specifične turistične izkušnje,« razlaga Lea Ferjan.
Čar turističnih potovanj je po njenih besedah predvsem avtentična ponudba krajev in ne univerzalnost. Prav je, da si ogledujemo konkurenco in primere dobrih praks v sosednjih državah, a če bomo ponudbo enostavno kopirali v domače okolje, verjetno ne bomo uspešni. »Dobre zgodbe poiščimo v lokalnem okolju, imamo jih dovolj v Sloveniji. Potrebno jih je na primeren, zanimiv, moderen način predstaviti domačim in tujim obiskovalcem,« izpostavlja Lea Ferjan.
Ob tem izpostavlja, da največ težav v turistični industriji zagotovo predstavljajo zaposleni. Turisti si želijo stikov z lokalnim prebivalstvom. Žal pa je vse manj ljudi pripravljenih delati za praznike, vikende, med šolskimi počitnicami. »Vrednote in prioritete v življenju so se spreminjale skozi zgodovinska obdobja in tudi danes ni prav nič drugače. Čas pa teče precej hitreje, vse mora biti narejeno takoj in hitro, ljudje so pod stalnim stresom in ponudba destinacije, ki omogoča aktiven, a hkrati prijeten in umirjen dopust, pomeni zmagovalno kombinacijo,« je prepričana Lea Ferjan.
Struktura gostov se je korenito spremenila
V Javnem zavodu Turizem Bled ugotavljajo, da se je struktura gostov, ki obiščejo Bled, po koronski krizi korenito spremenila. »Beležimo drastičen upad gostov iz azijskih trgov, ki so navadno potovali v večjih skupinah, namesto njih pa beležimo porast individualnih popotnikov ter manjših skupin, ki kraj obiščejo zaradi aktivnosti v naravi, kot so kolesarjenje in pohodništvo,« pojasnjujejo.
Turisti povprašujejo po personalizirani turistični ponudbi, ki predstavi lokalno kulturo in zgodovino ter naravne danosti destinacije. Produkte, ki temeljijo na stiku z naravo, v zavodu razvijajo in nadgrajujejo v sodelovanju z destinacijami v Skupnosti Julijskih Alp, saj Bled ne slovi kot tipično športna destinacija. Za povprečnega turista so glavne atrakcije še vedno sprehod okoli Blejskega jezera, obisk otoka, gradu ter soteske Vintgar, med poletnimi aktivnostmi je največ zanimanja za poletno sankanje na Straži, Zip line Dolinko, pohodništvo po okoliških osamelcih ter doživetje vsaj dela poti Juliana Hike oziroma Bike Traila.
Za bolj zahtevne goste, ki si želijo doživetja, ki omogoča stik z lokalno kulturo in zgodovino, razvijajo avtentične produkte v sklopu kolektivne blagovne znamke Blejski lokalni izbor, ki zajema tudi doživetja v okoliških vaseh z domačini in predstavlja blejsko tradicijo. Doživetja zajemajo spoznavanje čebelarske tradicije, oblačilne in kulturne dediščine kraja, ki jo obogatijo z ljudsko glasbo in plesi pa tudi pripravo in peko potice.
»Vedno bolj intenzivno naslavljamo trajnostni razvoj destinacije, kjer bo potrebno še več moči uperiti v možnost izbire okolju prijaznega prevoza, zelene nastanitve, izboljšati dostopnost kraja ter okrepiti komunikacijo zelene zgodbe celotne destinacije,« razlagajo. Ker si želijo, da Bled postane kraj za doživetja v vseh letnih časih, v nizki sezoni organizirajo večje športne prireditve, ki v kraj privabijo goste, ki cenijo neokrnjeno naravo ter poslovne dogodke, ki privabijo gostje z višjo kupno močjo.
V Avstriji je kar nekaj primerov dobrih praks, ki so vredne posnemanja, pravijo. »Aktualen projekt gurmanske tržnice Josefmarkt Beljak, ki je izjemen primer javno-zasebnega partnerstva, in pa posestvo Taggenbrun St. Veit an der Glan, ki predstavlja sodelovanje zasebnega investitorja s profesionalnim slovenskim podjetjem s področja gostinstva in turizma, kaže na to, da je za aktualne izzive nujno sodelovanje širše skupnosti in povezovanje javnega ter zasebnega,« ugotavljajo v Javnem zavodu Turizem Bled.
Gostje želijo predvsem unikatne in pristne lokalne izkušnje
V družbi Hit Alpinea razlagajo, da Kranjska Gora že dolgo ni več samo poletna in/ali zimska destinacija. Obiskovalce ji uspeva privabljati skozi vse leto. Temu se posledično prilagaja tudi ponudba. »Tako kot na ostalih destinacijah opažamo, da si gostje želijo predvsem unikatne in pristne lokalne izkušnje. Če je ta podkrepljena s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga in trajnostnimi praksami, še toliko bolje. Opažamo tudi, da je (vsaj v zimskih mesecih) vedno več gostov, ki opravljajo rezervacijo šele tik pred prihodom, bistveno kasneje, kot so to počeli v preteklih letih,« pojasnjujejo v Hit Alpinea.
Kranjska Gora je prepoznana kot klimatsko zdravilišče.
Gostje še vedno veliko povprašujejo po cenovno ugodnih sezonskih paketih, v katere so poleg bivanja v namestitvenih kapacitetah, vključene tudi ostale aktivnosti (smučanje, masaže, vstopnice za dogodke). Vsi paketi naslavljajo skupine rednih gostov, ki že več let prihajajo na destinacijo, in jih spodbujajo k odkrivanju dodatne ponudbe.
Kranjska Gora je s svojim čistim zrakom polnim ozona prepoznana kot klimatsko zdravilišče, razlagajo v Hit Alpinea. Gozdna terapija, meditacija in joga na prostem so po njihovi oceni zagotovo le nekatere aktivnosti, ki bi jih bilo potrebno dodatno razviti in približati širšemu krogu obiskovalcev. +++Nekoliko pomanjkljiva je še vedno tudi infrastruktura, ki bi morala podkrepiti izkušnjo predvsem za družine. Dobrodošla bi bila tematska pot vezana na lokalne zgodbe in zgodovino kraja, ali takšna, ob kateri bi lahko najmlajši obiskovalci bolje spoznavali naravne danosti zgornjesavske doline. Eden takšnih projektov so denimo Gozdne coprnije.
V Hit Alpinea opažajo, da gostje v zimskih mesecih vedno večkrat rezervacijo opravijo šele tik pred prihodom, kar je bistveno kasneje, kot so to počeli v preteklosti.
Foto: arhiv Hit Alpinea
»Za priljubljenost kraja so odgovorne predvsem ugodne klimatske razmere, izjemna lega med Julijskimi Alpami in Karavankami, naravne lepote ter gostoljubni in prijazni domačini in turistični delavci, ki znajo gostom kraj razkriti v vsej svoji čarobnosti,« ugotavljajo v Hit Alpinea.