Shrani za kasnejše branje.
Slovenska podjetja tudi v negotovih časih iščejo prostor za razvoj in nova vlaganja. A njihove odločitve so vse bolj odvisne od tega, ali lahko računajo na konkurenčno in dovolj predvidljivo poslovno okolje.
Mateja Jordan
Geopolitični premiki, draga energija in spreminjanje globalnih trgov podjetja silijo v nenehno prilagajanje. Podjetja priložnosti iščejo v novih trgih, izdelkih z višjo dodano vrednostjo in tehnološkem razvoju, pri tem pa opozarjajo na pogoje, ki vse bolj krojijo njihove razvojne odločitve.
V Skupini SIJ opozarjajo, da se evropsko jeklarstvo že od leta 2023 spoprijema s šibkejšim povpraševanjem, visokimi in mednarodno nekonkurenčnimi cenami energije, globalno presežno proizvodnjo jekla, pritiski uvoza iz držav z nižjimi proizvodnimi in okoljskimi standardi ter vse zahtevnejšo regulativo. Njihovo poslovanje dodatno obremenjujejo ameriške carine na jeklo in počasno okrevanje evropske industrije.
- Na eni strani se povečujejo možnosti za evropske izdelke na Bližnjem vzhodu, v državah ASEAN in Latinski Ameriki, drugod pa povpraševanje upada ali stagnira.
Pozitivno je, da je Evropska unija prepoznala strateški pomen jeklarstva in pripravila akcijski načrt za jeklo in kovine, toda na učinke bo treba še počakati. »Sprejemanje teh ukrepov je dolgotrajno, prav tako prenos učinkov v poslovanje,« pravijo v SIJ.
Podobno negotovost občutijo v Steklarni Hrastnik. »Poslovno okolje je danes precej manj predvidljivo, kot je bilo še pred nekaj leti.« Na evropsko steklarsko industrijo neposredno vplivajo geopolitične napetosti, nihanja cen energije in surovin, spremembe v dobavnih verigah ter negotovost na posameznih trgih.
Za energetsko intenzivno proizvodnjo, kot je steklarska, je ključno vprašanje cene in dolgoročne predvidljivosti energije. Ker steklarske peči obratujejo neprekinjeno, investicije pa načrtujejo za desetletja, potrebujejo stabilne in mednarodno konkurenčne pogoje.
V Danfossu med temeljnimi globalnimi premiki izpostavljajo prerazporejanje gospodarske moči med ZDA na eni ter Kitajsko, Rusijo in Indijo na drugi strani, medtem ko Evropa izgublja moč. Tako se na eni strani povečujejo možnosti za evropske izdelke na Bližnjem vzhodu, v državah ASEAN in Latinski Ameriki, drugod pa povpraševanje upada ali stagnira, kar je posebej opazno v avtomobilski industriji, pravi Miha Bobič.
Dodatna izziva sta draga energetska oskrba, zaradi katere se energetsko intenzivna proizvodnja seli iz Evrope, ter vse večja tehnološka zaostalost oziroma odvisnost Evrope. Hkrati digitalizacija in eksplozivna rast podatkovnih centrov ustvarjata nove poslovne priložnosti.
Za Krko so, kot poudarja predsednik uprave in generalni direktor družbe Jože Colarič, pomembni dolgoročnejši demografski in zdravstveni trendi. »Staranje prebivalstva, naraščanje kroničnih bolezni in potrebe po zanesljivi oskrbi z zdravili povečujejo pomen kakovostnih, varnih in dostopnih zdravil ter ustvarjajo priložnosti za nadaljnjo rast.« Krka se na te trende odziva tudi z razpršenostjo poslovanja na več kot 70 trgov.
Za Krko so pomembni dolgoročnejši demografski in zdravstveni trendi, pravi predsednik uprave in generalni direktor Jože Colarič. Foto: Andrej Križ
Direktor TECOS-a Aleš Hančič v hitrih tehnoloških in gospodarskih spremembah vidi tudi prednost za manjša slovenska proizvodna podjeta, ki so lahko bolj agilna in prilagodljiva. Pomembno se mu zdi zlasti povezovanje podjetij, raziskovalnih institucij in drugih partnerjev, ki omogoča sodelovanje pri zahtevnejših razvojnih projektih in hitrejše odzivanje na spremembe.
V Iskraemecu opozarjajo na velik investicijski cikel v energetiki in podatkovnih centrih, ki povečuje potrebe po opremi in zmogljivostih omrežij, hkrati pa pomeni pritisk na dobavo komponent, strokovnjake in financiranje projektov. Kot poudarja izvršni direktor Maks Prokop, se hitro spreminjajo tudi potrebe kupcev, ki poleg zanesljive merilne opreme potrebujejo rešitve za boljše spremljanje in upravljanje omrežij.
Geopolitično nestabilnost, ki spreminja tokove blaga in povečuje negotovost pri načrtovanju oskrbovalnih verig, neposredno občuti tudi logistika. V Intereuropi izpostavljajo zaporedje kriz in motenj, od pandemije, vojne v Ukrajini in razmer na Bližnjem vzhodu do pomanjkanja transportnih zmogljivosti, rasti cen energentov in vremenskih vplivov. Dogajanje v Rdečem morju je denimo podaljšalo tranzitne čase ter povečalo stroške goriva in zavarovanj.
»Ključna sprememba je, da podjetja danes več pozornosti namenjajo odpornosti, zanesljivosti in preglednosti oskrbovalnih verig.« Zato vse pogosteje kombinirajo različne načine transporta, predvsem pomorskega in železniškega, diverzificirajo dobavitelje ter proizvodnjo približujejo evropskim trgom.
Rast v višji dodani vrednosti, novih trgih in tehnologiji
Skupina SIJ nove priložnosti išče v najzahtevnejših industrijah oziroma specializiranih jeklenih proizvodih z višjo dodano vrednostjo, izdelkih za industrije, ki ostajajo hrbtenica evropske proizvodnje, ter rešitvah, pri katerih so pomembne kratke in zanesljive dobavne verige, tehnično znanje, razvojna podpora kupcem in nižji ogljični odtis.
Za nadaljnjo rast bodo po njihovi oceni odločilni konkurenčne cene energije, zaščita evropske industrije pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, dostop do zadostnih količin jeklenega odpadka kot ključne surovine ter predvidljivo regulatorno okolje. »Priložnosti obstajajo, vendar jih evropska industrija ne bo mogla v celoti izkoristiti, če bodo stroški in regulativne zahteve v Evropi bistveno višji kot pri konkurentih na svetovnih trgih,« opozarjajo v SIJ.
Steklarna Hrastnik potencial vidi predvsem v razvoju premium steklene embalaže z višjo dodano vrednostjo, širitvi na mednarodne trge in tehnološkem razvoju. Znotraj Vaider Group znanje in izkušnje povezujejo s proizvodnimi zmogljivostmi v Srbiji, kar jim omogoča večjo fleksibilnost in širši nastop na trgu.
Steklarna Hrastnik potencial vidi v razvoju premium steklene embalaže z višjo dodano vrednostjo. Na sliki generalni direktor Christian Fröba. foto: Nebojša Tejić
Veliko vlagajo tudi v zmanjševanje energetske intenzivnosti in ogljičnega odtisa z učinkovitejšimi tehnologijami taljenja stekla, elektrifikacijo, obnovljivimi viri in novimi energetskimi rešitvami. V industrijskem okolju so uspešno preizkusili tudi taljenje stekla z več kot 60-odstotnim deležem vodika.
Danfoss se zaradi nove razdelitve gospodarske moči osredotoča na trge, kjer vidi možnosti za prodajo brez večjih ovir, med njimi tudi Indijo, pri kateri Bobič kot pozitiven premik izpostavlja FTA. »Največ možnosti vidimo na področju podatkovnih centrov. Izkoristili jih bomo, če bomo ostali tehnološko konkurenčni in nam bo uspelo ustrezno povečati proizvodne zmogljivosti,« pravi Miha Bobič.
Krka bo tudi v prihodnje rast gradila predvsem s krepitvijo položaja na obstoječih trgih, širitvijo ponudbe zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni ter uvajanjem novih inovativnih izdelkov. Kot pravi Jože Colarič, bodo nadaljevali vlaganja v raziskave in razvoj, lastno proizvodnjo ter znanje zaposlenih. »Enako pomembno pa je stabilno in predvidljivo poslovno okolje, saj omogoča dolgoročno načrtovanje in sprejemanje razvojnih odločitev, ki so v farmacevtski industriji nujne za uresničevanje ciljev in trajnostno rast.«
- Spremembe globalnih blagovnih tokov, približevanje proizvodnje evropskim trgom in iskanje alternativnih dobavnih poti povečujejo potrebe po celovitih logističnih rešitvah.
V TECOS-u stavijo na digitalno in zeleno preobrazbo, avtomatizacijo, aditivne tehnologije in napredne materiale, predvsem pa na povezovanje različnih tehnologij, panog in znanj. Kot primera prenosa krožnega gospodarstva v industrijo navajajo projekt LIFE Ceplafib, v katerem so iz odpadne plastike in papirja razvili material za izdelavo distančnikov za avtodome, ter BioSTARCHew, kjer so iz stranskega produkta – škroba – razvili osnovo za biorazgradljivo žvečljivo kost za pse.
Aleš Hančič, direktor TECOS, izpostavlja povezovanje različnih tehnologij, panog in znanj. Foto: Matic Javornik
Za Iskraemeco največji potencial predstavlja posodabljane elektroenergetskih in vodnih omrežij. Elektrifikacija ter priključevanje sončnih elektrarn, električnih vozil in podatkovnih centrov namreč povečujejo obremenitve elektroenergetskih omrežij, pri vodnih pa je v ospredju učinkovitejše odkrivanje izgub. Njihov odgovor je povezovanje merilne in programske opreme, ki podatke pretvarja v informacije za hitrejše ukrepanje in učinkovitejše usmerjanje investicij.
V Intereuropi možnosti za rast vidijo predvsem v razvoju celovitih logističnih rešitev ter podpori podjetjem pri oblikovanju odpornejših in prilagodljivejših oskrbovalnih verig. Spremembe globalnih blagovnih tokov, približevanje proizvodnje evropskim trgom in iskanje alternativnih dobavnih poti namreč povečujejo potrebe po tovrstnih storitvah, zlasti v srednji in jugovzhodni Evropi.
Priložnosti prepoznavajo tudi v intermodalnih povezavah, projektni logistiki in kompleksnih projektih z visoko dodano vrednostjo, med drugim pri EXPO 2027 v Beogradu, kjer je njihova srbska družba vključena kot logistični partner. Za nadaljnjo rast bodo, kot poudarjajo, bistveni dobra infrastruktura, digitalne rešitve, zanesljivi partnerji in usposobljeni zaposleni.
Kaj najbolj zavira rast?
Za Skupino SIJ je trenutno največja ovira cena električne energije, saj neposredno vpliva na konkurenčnost, možnosti vlaganj in razvoj. Slovenski industrijski porabniki so pri cenah električne energije v vse slabšem konkurenčnem položaju tudi znotraj EU. »Slovenski jeklarji vstopamo na trg z višjimi stroški kot številni evropski konkurenti, še preden se primerjamo z globalnimi proizvajalci iz okolij z bistveno nižjimi cenami energije, drugačno regulativo in pogosto tudi nižjimi okoljskimi standardi.« Zato poudarjajo potrebo po dolgoročno konkurenčnih in predvidljivih cenah energije.
Tudi v Steklarni Hrastnik med največjimi omejitvami izpostavljajo visoke in nestanovitne stroške energije ter ugodnejši položaj konkurentov v nekaterih drugih državah. Kot konkreten primer navajajo nadomestilo za posredne stroške emisij v okviru ETS in pričakujejo, da bo Slovenija primerljivo podporo čim prej zagotovila tudi domači industriji. »V nasprotnem primeru se slovenska podjetja znajdemo v slabšem konkurenčnem položaju ne zaradi svoje učinkovitosti ali kakovosti izdelkov, temveč zaradi različnih pogojev poslovanja.« Zeleni prehod podpirajo, vendar morajo biti zahteve izvedljive in časovno realne, energetska in industrijska politika pa dovolj stabilna za dolgoročno načrtovanje investicij.
- Na izvedbo projektov vplivajo tudi možnosti financiranja pri kupcih.
V Danfossu kot omejitvi za nadaljnjo rast izpostavljajo proizvodne kapacitete in zmogljivosti dobavnih verig, v Krki pa poudarjajo pomen širšega okolja, ki podpira razvoj. »Za dolgoročni razvoj podjetij so pomembne aktivnosti, ki spodbujajo inovacije, investicije in večjo konkurenčnost gospodarstva.«
V TECOS-u navajajo še visoke stroške razvoja in tehnoloških investicij, ki so zlasti za manjša podjetja velik zalogaj, saj se učinki vlaganj v novo opremo, digitalizacijo in avtomatizacijo pogosto pokažejo šele na daljši rok. Del rešitve vidijo v razvojnih konzorcijih, prek katerih lahko podjetja dostopajo do znanja, tehnologij in partnerjev, ki bi jih sama težko zagotovila.
Maks Prokop med omejitvami za Iskraemeco našteva dobavljivost nekaterih komponent, daljše dobavne roke in rast stroškov, velik investicijski cikel pa povečuje konkurenco za iste vire. Na izvedbo projektov vplivajo tudi možnosti financiranja pri kupcih, zaradi katerih se lahko njihove investicijske odločitve zamaknejo.
V Intereuropi poleg nepredvidljivosti poslovnega okolja, ki otežuje dolgoročno načrtovanje in investicije, izpostavljajo še pomanjkanje usposobljenih kadrov, rast stroškov dela, transporta in energije ter omejene transportne in infrastrukturne zmogljivosti. Nadaljnja rast bo zahtevala tudi vlaganja v infrastrukturo, tehnologijo in digitalizacijo.