Shrani za kasnejše branje.
Uvedba carin je že sama po sebi vnesla veliko negotovosti v gospodarstvo, nenehno in hitro spreminjanje odločitev pa jih le še poglablja.
Barbara Perko
Odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o višini carin si sledijo kot po tekočem traku in ne vedno v isto smer. S 5. aprilom je uvedel najmanj desetodstotne carine na uvožene izdelke iz vseh držav, obenem pa predstavil tudi koncept tako imenovanih recipročnih carin, ki naj bi začel veljati 9. aprila. Vendar pa je prav na ta dan Trump sprejel odločitev, da zamrzne dodaten dvig recipročnih carin za 90 dni. Razlog naj bi bil pripravljenost nekaterih držav na pogajanja z ZDA. V 90-dnevnem obdobju naj bi tako tudi za EU veljala splošna dodatna carinska stopnja v višini 10 odstotkov. V tem obdobju naj bi stekla pogajanja med ZDA in državami, ki so izkazale pripravljenost na pogajanja. To bi lahko privedlo do novih trgovinskih sporazumov.
Po tem, ko je ameriški predsednik predstavil t. i. recipročne carine na uvožene izdelke iz vseh držav, je na dan njihove uveljavitve odločil, da se dodaten dvig zamrzne za 90 dni.
Carine za kitajske izdelke še višje
Izjema je Kitajska. Zaradi njihove nepripravljenosti na pogajanja in »pomanjkanja spoštovanja do svetovnih trgov« so ZDA dvignile carine Kitajski sprva na 125 odstotkov. Kasneje je iz Bele hiše prišlo pojasnilo, da je treba pri tem zvišanju upoštevati še 20-odstotne carine zaradi dotoka prepovedane droge fentanil v ZDA. Dodatne carine na uvoz kitajskega blaga tako znašajo kar 145 odstotkov. Če bo pri tem ostalo.
Kitajska odgovarja ZDA z uvedbo 125-odstotnih carin na uvoz ameriškega blaga. Iz Pekinga so sporočili, da se ne bojijo provokacij in da so pripravljeni na pogovore z ZDA. Vendar le pod pogojem, da bo šlo za dialog, ki bo temeljil na spoštovanju in enakopravnosti. Obenem Kitajska opozarja, da ameriške carine škodijo celotnemu trgovinskemu sistemu in resno ogrožajo stabilnost svetovnega gospodarstva.
EU preložila uvedbo protiukrepov na ameriške carine
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po ameriški zamrznitvi vzajemnih carin sporočila, da Evropska unija prelaga uvedbo protiukrepov v odziv na ameriške carine na uvoz jekla in aluminija. Uvedbo ukrepov so preložili za 90 dni. V primeru, da pogajanja z ZDA ne bodo prinesla rezultatov, bodo protiukrepi začeli veljati.
Članice EU so 9. aprila podprle uvedbo protiukrepov v odziv na carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Prvi protiukrepi bi tako morali začeti veljati sredi aprila, preostali pa dober mesec kasneje. 90-dnevna prekinitev EU daje tudi priložnost za razmislek in pripravo čim boljše in usklajene strategije.
Recipročne carine so »piarovski koncept«
Priložnost za pripravo usklajene strategije bo tako omogočila, da se EU izogne nevarnosti, da bi na Trumpove univerzalne carine odgovorila na enak način. Na to je opozoril tudi glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc. »To bi bilo škodljivo za evropske multinacionalke in posledično tudi za njene dobavitelje. Posredna nevarnost ameriške uvedbe carin je tudi v tem, da bi se del blaga, proizvedenega v Aziji, preusmeril na evropski trg. To bi EU postavilo v situacijo, da bi morala dvigniti carinske stopnje vsaj na del blaga, izdelanega v Aziji.«
Od 12. marca so že uveljavljene 25-odstotne ameriške carine na uvoz jekla in aluminija ter nekaterih izdelkov iz teh kovin iz celotnega sveta. S 3. aprilom so stopile v veljavo tudi 25-odstotne carine na vsa vozila, 3. maja pa naj bi stopile v veljavo še carine na uvožene avtomobilske dele.
Bojan Ivanc recipročne carine razume kot »piarovski koncept Trumpove administracije, temelječ na psevdoznanstvenem dojemanju ekonomije«. Kot je pojasnil, naj bi bile uveljavljene najmanj v višini 10 odstotkov, lahko pa tudi do 49 odstotkov za določene države. Višja kot je vrednostna razlika med uvozom in izvozom glede na celotno vrednost uvoza v ZDA, višja naj bi bila predlagana carinska stopnja. Glede na to, da bi v primeru določenih izdelkov iz določenih držav lahko carine znašale celo več kot 90-odstotkov, so se v ZDA odločili, da uveljavijo t. i. diskontne carinske stopnje, kar je PR-ovski pristop.
Pristop, ki ga uvajajo ZDA, je omejen zgolj na trgovinsko menjavo.
Za Evropo naj bi tako bila po izteku 90-dnevne zamrznitve uveljavljena 20-dostotna carinska stopnja, ki ne bo dodatno bremenila blaga, ki je že sedaj ocarinjeno z višjo stopnjo. Ivanc izpostavlja, da ta carinska stopnja ne bo dodatno dvignila obstoječih carin na jeklo in aluminij, vozila in farmacevtske proizvode.
Celoten izvoz blaga EU-27 v ZDA je v lanskem letu znašal 530 milijard EUR, kar predstavlja 3 % evropskega BDP ter 1,5 % dodane vrednosti. Slovenija izvozi v ZDA neposredno za okoli milijardo EUR vrednosti izdelkov, kar predstavlja 1,5 % našega BDP oziroma okoli 0,7 % dodane vrednosti v izvozu. »Z makroekonomskega vidika to pomeni zanemarljiv ekonomski vpliv in ni bojazni, da bi zaradi tega padli v recesijo,« pojasni Ivanc. Večje težave bodo imele multinacionalke z razpršeno proizvodnjo po vsem svetu. Glavni izziv predstavlja odziv posameznih držav in evropskih multinacionalk, ki jih bodo prizadele tudi višje carine v Mehiki, kjer imajo del svoje proizvodnje za ameriški trg.
Pristop, ki ga uvajajo ZDA, je omejen zgolj na trgovinsko menjavo. Tudi države, ki imajo primanjkljaj v blagovni menjavi z ZDA, bi po novem na izvožen izdelek v ZDA plačale najmanj 10-odstotno carino. Evropa ima uravnoteženo plačilno bilanco z ZDA. Ima trgovinski presežek, ker izvaža več blaga po konkurenčnejši ceni kot bi ga izdelali v ZDA. ZDA niso cenovno ugodna država za proizvodnjo izdelkov, ki bi jih Evropa kupovala, zato iz ZDA manj uvažamo. Prav tako na to vplivajo velika razdalja in logistični stroški. Na drugi strani imajo ZDA presežek z EU pri menjavi storitev, ki izvira iz velikih dobičkov tehnoloških multinacionalk na evropskem trgu. ZDA imajo presežek tudi pri primarnih in sekundarnih dohodkih z Evropo, kar pomeni, da večja vrednost dobičkov podjetij potuje iz EU v ZDA.
Zaloge vozil in drugega nepokvarljivega blaga pri distributerjih v ZDA so visoke, kar pomeni, da carine na kratek rok ne bodo imele pomembnega učinka, v kolikor bodo uveljavljene le za krajše časovno obdobje.
