Shrani za kasnejše branje.
Najpomembnejši doprinos sodelovanja kreativnih industrij z razvojno dejavnostjo so poslovni rezultati.
Mateja Jordan
Kreativnost in oblikovanje marsikje v gospodarstvu še vedno pomenita le umetniško okraševanje, opaža oblikovalec Robert Ilovar, ponekod pa ima oblikovanje strateško vlogo in podpira blagovne znamke, komunikacijo, izdelke, storitve in prostor. V podjetjih brez konkurence, kjer oblikovanje ostaja le napol izkoriščen potencial, pa se pogosto ujamejo v začaran krog: ker ne prepoznajo njegove vrednosti, ob parcialnih rešitvah dokazujejo, da ne prinaša posebnih poslovnih koristi.
Sodobna priporočila pravijo, da bi morala biti kreativnost in oblikovalsko upravljanje vtkana v vse procese gospodarske družbe.
Zarja Vintar, članica Strateškega sveta za razvoj in inovacije pri GZS, opozarja na direktno povezavo med uspešnostjo podjetja in zavedanjem o pomenu kreativnosti ter v gospodarstvu že opaža zavedanje o pomenu kreativnega in inovativnega okolja. Po njenem bi morala temu slediti tudi država, denimo s kriteriji za deljenje javnega denarja, kjer bi lahko v razpisne pogoje vključili tudi vzdrževanje blagovne znamke, uporabniško izkušnjo in oblikovalski presežek pri izdelku. Vlogo zbornice na tem področju Vintarjeva vidi predvsem v komuniciranju dobre prakse in izobraževanju tako podjetij kot države.
Kreativnost bi morala biti vtkana v vse procese
Ustvarjanje blagovne znamke, celostne grafične podobe ali novega izdelka v sodelovanju z oblikovalci je že kar samoumevno, njihova znanja pa bi se morala vse bolj pogosto vključevati tudi v razvoj poslovnih, trženjskih ali komunikacijskih strategij, poudarja Zarja Vintar, sicer ustanoviteljica in direktorica podjetja Kofein dizajn. Dober ponudnik kreativnih storitev, ki bo pravilno ovrednotil trg in pozneje z meritvami zadovoljstva uporabnikov pravilno predvidel optimizacijo, mora zato imeti tako poslovna kot komunikacijska znanja. Po sodobnih priporočilih bi morala biti kreativnost in oblikovalsko upravljanje vtkana v vse procese v gospodarski družbi, tudi v odnose med zaposlenimi, proizvodni proces in v zaposlenega do podjetja.
Vse bolj pogosto se dogaja, da znanja oblikovalcev vključujejo tudi v razvoj poslovnih, trženjskih ali komunikacijskih strategij, pravi Zarja Vintar.
Foto: Jaka Babnik
Sodelovanje z naročnikom se začne z delavnico, sledi izdelava artikulirane projektne naloge z analizo, strategijo, cilji, kazalniki uspeha in načini merjenja zadovoljstva uporabnikov, proces opisuje Vintarjeva. Po lansiranju na trg se sodelovanje nadaljuje, saj merijo rezultate in optimizirajo rešitve. Na tak način Kofein že dolga leta sodeluje s Tovarno papirja Goričane.
Novi katalogi paprijev SORA Tovarne papirja Goričane, zasnova in izvedba KOFEIN DIZAJN.
Foto: Jaka Babnik
Papirna industrija se je v zadnjih letih soočala s številnimi izzivi – nihanjem v cenah energije, nestabilno razpoložljivostjo osnovne surovine ter premikom v tipu povpraševanj zaradi zelenega prehoda, ki je med nekaterimi naročniki povzročil prehod na brezpapirno poslovanje, opozarjajo v Goričanah. »Z agilnostjo naše blagovne znamke SORA in inovativnostjo našega razvojnega oddelka, pa tudi s stalnim prilagajanjem izdelčnega portfelja, smo uspeli ohraniti stabilen položaj na trgu in pri poslovnih rezultatih. To nam ne bi uspelo brez stalnih investicij v razvoj znamke in komunikacijske aktivnosti,« zatrjuje Andrej Gradišek, vodja prodaje v Tovarni papirja Goričane, in spomni, da številne manjše evropske papirnice omenjenih pretresov niso preživele.
Najboljši rezultati so nemerljivi
V Sloveniji je konkuriranje s ceno običajno, vendar tekme z oddaljenimi masovnimi proizvajalci ne moremo dobiti, opozarja Zarja Vintar in meni, da je zato treba izolirati, včasih pa šele razviti konkurenčne prednosti, s katerimi ne razpolaga nihče drug. Ko jih prepoznamo, pa jih brez brezhibne komunikacije ne bomo mogli sporočiti kupcu, je prepričana. V sodelovanju s kreativnimi ekipami pa vidi tudi številne druge prednosti, saj oblikovalsko mišljenje uporabljajo pri optimizaciji notranje kulture inoviranja, komuniciranju med zaposlenimi ter odnosu vodstva do zaposlenih in proizvodnih procesov. Najboljši rezultati pa so po njenem nemerljivi in se izkazujejo z agilnostjo v odločanju, načrtovanju, proizvodnji in komunikacijah, ki podjetju omogočajo stabilnost.
Vrednost za podjetja, posameznike in družbo
Center za kreativnost je prvi nacionalni razvojno-podjetniški spodbujevalnik za kreativce in kulturnike, ki kot del podpornega okolja za razvoj kreativnega sektorja s svojimi programi krepi njegovo družbeno in ekonomsko vrednost ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom in drugimi panogami. Center dela tudi raziskave in analize o širšem pomenu in vplivu oblikovanja v Sloveniji ter oblikuje priporočila za strategije oblikovanja.
Med prednostmi, ki jih gospodarstvu prinese sodelovanje s kreativnimi industrijami, sta tudi večanje dobička in prodaje.
V sodelovanju s Fundacijo Brumen so leta 2022 opravili raziskavo Oblikovanje vrednosti, ki pokriva komunikacijsko, informacijsko in identitetno oblikovanje. V njej sta Alja Schmidt in oblikovalec Robert Ilovar prišla do sklepa, da oblikovanje dokazano prinaša vrednost za podjetja, posameznike in družbo. Večanje dobička, prodaje, tržnega deleža in vrednosti podjetja so najbolj očitne prednosti, ki jih gospodarstvu lahko prinese sodelovanje s kreativnimi industrijami, konkretno z oblikovanjem, je povedal Ilovar. Oblikovanje vpliva tudi na ugled podjetja in pripadnost znamki, pri čemer pomembno vlogo igra celostna podoba, pravi oblikovalec in kot ključno izpostavlja še zadovoljstvo uporabnikov.
Avtorja publikacije sta identificirala tudi pogosto spregledane učinke: oblikovanje prispeva k humanizaciji tehnologije, olajša učenje kompleksnih tem, pomaga pa lahko tudi pri večji skrbi za zdravje, kar se je izkazalo v času epidemije covida-19. »Kakovostno oblikovane informacije imajo veliko večji učinek, saj jih prej opazimo, raje preberemo, si hitreje zapomnimo in uporabimo,« sta zapisala.
»Mecen lahko reši umetnika, oblikovanje pa podjetje«
»Apple, Lego, IBM, AirBNB, Muji in slovenski Elan so le nekatera podjetja, ki kažejo, da oblikovanje lahko pomaga pri reševanju podjetja oziroma pri njegovem preobratu in dolgoročni uspešnosti,« pravi Robert Ilovar in opaža, da se kreativnost in oblikovanje v kontekstu gospodarstva pri nas prepogosto smatrata kot umetniško okraševanje ali kot dejavnost s (pre)visoko stopnjo tveganja. Obstajajo tudi že podjetja, kjer ima oblikovanje strateško vlogo in uživa popolno podporo vodstva, upravljanje z oblikovanjem pa je razumljeno kot povezovalna aktivnost, ki pokriva blagovne znamke, komunikacijo, izdelke, storitve in prostor. Na drugi strani pa je množica podjetij, ki v svojem lokalnem okolju praktično nimajo konkurence in posledično ne vidijo potrebe po izkoriščanju priložnosti, ki jih lahko prinese kakovostno, strateško vodeno oblikovanje. Ilovar pa izpostavlja še tretjo skupino podjetij, kjer je oblikovanje neizkoriščen potencial, saj ga uporabljajo le parcialno, na primer kot del razvoja ali trženja.
Upravljanje z oblikovanjem mora biti razumljeno kot povezovalna aktivnost, ki pokriva blagovne znamke, komunikacije, izdelke, storiteve in prostor.
»Nekatera od teh podjetij so razvila izjemne izdelke ali storitve, žal pa njihova podoba ni le neatraktivna in razdrobljena, ampak jih v odnosu do konkurence kaže kot nekompetentne in jim dela nepopravljivo škodo. Druga imajo možnosti za razvoj izjemnih izdelkov in storitev, vendar zaradi skepse do oblikovanja tega razumejo le kot končni izgled spletne strani ali lepotičenje na koncu procesa razvoja izdelka,« opaža oblikovalec in meni, da so podjetja tako ujeta v začaran krog. Ker ne prepoznajo vrednosti, ki jo lahko prinese oblikovanje, ga ne izkoriščajo in ob parcialnih rešitvah dokazujejo, da oblikovanje – vsaj pri njih – ne prinaša omembe vrednih poslovnih koristi.
Investicije v dobro oblikovanje se vedno povrnejo
Design management prinaša uspešnost v širšem družbenem smislu in ni nekaj, kar bi prineslo finančni uspeh na kratek rok, je prepričana mag. Vojka Kos, direktorica strateškega trženja v podjetju JUB. Po njenem mnenju je bistven razvoj produkta, s katerim izboljšaš uporabniško izkušnjo tako pri nakupu kot sami uporabi izdelka, nudiš dodatne storitve – npr. svetovanje o barvnih kombinacijah, nakup vzorčkov –, nagovoriš neizrečene potrebe kupcev in podobno.
Design management mora postati kultura podjetja. Zaposleni morajo to ponotranjiti in prepoznati njegovo vrednost.
»Za JUB je bila prva Design raziskava pred leti 'soočenje z realnostjo'. Prinesla nam je preko 450 vpogledov, ki so nam dali ogromno novih priložnosti,« se spominja Kosova. Tako letošnje leto zaokrožujejo s številnimi produkti, ki so svojo končno obliko dobili tudi na podlagi omenjene raziskave – e-commerce oziroma B2B platforma za naročanje, nova spletna stran, svetovanje arhitekta, nakup vzorčkov barv …
Oblikovanje vpliva na ugled podjetja in pripadnost znamki.
V svetu, preplavljenem z informacijami, je pomembno, da blagovna znamka ni le logotip, ime, komunikacija, opominja Vojka Kos, saj je veliko več kot to. »Blagovna znamka vključuje upravljanje točk dotika, izboljševanje uporabniške izkušnje, premišljene nove/inovativne produkte, trajnostnostno delovanje, pa tudi pozorno poslušanje kupca, kar vse pripomore h konkurenčni prednosti podjetja in njegovi diferenciaciji na trgu,« je prepričana sogovornica in kot najpomembnejšo izpostavlja vero vodstva in zaposlenih v Design management, ki mora postati kultura podjetja.
Mag. Vojka Kos, JUB, poudarja, da design management ne prinaša finančnega uspeha na kratek rok.
Foto: Gordana Grilc
V JUB-u cilja še niso dosegli, a so na dobri poti, saj imajo veliko podporo vodstva, lastnike, ki imajo Design v svojem DNK-ju in mnogo zaposlenih, ki so Design že ponotranjili. »Naš cilj je še naprej delati na prepoznavanju njegove vrednosti med zaposlenimi. Vsega tega pa ne bi bilo brez kompetenčnega centra KCDM, Mihe Klinarja in njegove ekipe ter podjetij, ki so z nami delila svoja znanja in izkušnje,« zaključuje Vojka Kos.