Shrani za kasnejše branje.
Uspešna podjetja se ne osredotočajo le na na nove tehnologije in procese, marveč dajejo prednost organizacijski strukturi, ki spodbuja visoko zavzetost in odgovornost zaposlenih, krepi in povečuje avtonomijo pri delu ter omogoča večjo prilagodljivost na interne in eksterne izzive.
Nina Pozderec, SWITCH TO ELEVEN d.o.o.
V sodobnem poslovnem svetu podjetja nenehno iščejo poti za večjo inovativnost, hitrejše procese in boljše prilagajanje potrebam strank. Eksperimentirajo z različnimi poslovnimi modeli, uvajajo nove tehnologije, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija, ter vlagajo v razvoj vodij in zaposlenih. Vse to z namenom ustvarjanja trajnostnega in dolgoročno uspešnega podjetja, ki se zna hitro odzivati na spremembe. Toda nekatera uspešna podjetja svojo največjo konkurenčno prednost vidijo drugje – v drugačnem organizacijskem modelu.
Zakaj tradicionalni modeli ne zadostujejo več?
Notranje delovanje organizacije neposredno vpliva na motivacijo, stopnjo zavzetosti zaposlenih, hitrost prilagajanja spremembam in zadovoljstvo strank. Tradicionalne hierarhične strukture lahko pogosto zavirajo hitro odločanje, povečujejo kompleksnost in ustvarjajo velik pritisk na vodje. Ti se znajdejo v primežu usklajevanja pričakovanj lastnikov, zaposlenih in trga, kar vodi v stres in manjše zanimanje za vodstvene vloge.
Zato se številna podjetja odločajo za drugačne organizacijske modele, ki ne temeljijo na statusni in formalni hierarhiji, temveč na zaupanju, kompetencah in veščinah posameznikov. Vsaka organizacija razvije svoj unikatni model, ki zagotavlja ravnovesje med zadovoljstvom strank, zavzetostjo zaposlenih in poslovnim uspehom.
Ključni elementi naprednih organizacij so:
- transparentnost informacij – vsi zaposleni imajo dostop do ključnih podatkov, tudi financ podjetja, in lahko sprejemajo bolj informirane odločitve;
- strankam prilagojena organizacija – podjetja se organizirajo okoli segmentov strank in njihovih potreb, kar lahko vodi v multidisciplinarne ekipe ali pa oblikovanje ekip glede na funkcionalnosti, odvisno od industrije in potreb strank;
- učinkovit ritem sestankov – pretok vseh informacij za boljše sprejemanje odločitev in za razpršenost sprejemanja odločitev;
- kultura povratnih informacij in nenehnega izboljševanja – omogoča sistematično učenje in prilagajanje organizacije na podlagi izkušenj in podatkov.
Tak pristop zaposlenim omogoča večjo avtonomijo, podjetju pa hitrejše odzivanje na spremembe in trajnostno rast. Tako so zaposleni v naprednih organizacijah bolj zavzeti, fluktuacija je nižja kot v povprečju v industriji, motivacija pa višja zaradi več ključnih dejavnikov. Prvi je avtonomija, ki se povezuje z odgovornostjo. Zaposleni namreč sami sprejemajo odločitve znotraj omejitev in vplivajo na delo, kar povečuje odgovornost in pripadnost. Smisel in povezanost z vizijo omogočata, da vidijo neposreden vpliv svojega dela, kar povečuje motivacijo. Tudi pravično nagrajevanje in delitev dobička povečujeta zavzetost, saj zaposleni sodelujejo pri uspehu podjetja. Manj birokracije in več fleksibilnosti omogoča hitrejše prilagajanje spremembam ter večjo svobodo pri delu. Hkrati ekipe ustvarjajo in vzdržujejo psihološko varnost in odprtost. Povratna informacija, konstruktivni konflikti, inteligentne napake in sodelovanje pa so del kulture.
Rezultat se odraža v višji zavzetosti, manjšem številu odhodov in večji motivaciji, saj organizacija izpolnjuje ključne psihološke potrebe zaposlenih.
Uspešni primeri iz prakse
Podjetji Mindera in Univio sta odlična primera uspešnega prehoda na napredne organizacijske modele.
Mindera, globalno programsko podjetje z več kot 1.000 zaposlenimi in dodano vrednostjo okoli 200.000 evrov na zaposlenega, deluje na Portugalskem, v Veliki Britaniji, ZDA, Indiji, Romuniji, Braziliji in Maroku. Ustanovili so ga leta 2014 s ciljem ustvariti organizacijo, osredotočeno na zadovoljstvo in odličnost, ne zgolj finančni dobiček. Vodijo jih načela skrbi, avtonomije, sodelovanja in agilnosti, kar ustvarja okolje zaupanja in inovacij.
Eden ključnih dejavnikov uspeha je njihov inovativni model plač. Namesto hierarhičnega določanja plač uporabljajo »People Comparison Model«, kjer zaposleni sami predlagajo plačo, sistem pa jih primerja s sodelavci podobnih vlog in izkušenj. Nato preverijo usklajenost s proračunom in tržnimi vrednostmi. Napredni pristopi k upravljanju podjetju prinašajo visoko zavzetost, nizko fluktuacijo in motivirane zaposlene, saj podjetje omogoča avtonomijo, pravično nagrajevanje in preglednost.
Univio, prej Unity Group, je od leta 1997 ključni igralec v spletni trgovini. S skoraj 500 strokovnjaki in več kot 500 projekti v panogah, kot so trgovina, finance in zdravstvo, podjetjem pomaga pri optimizaciji poslovanja s tehnologijami, kot so UI, podatkovna analitika in sistemska integracija.
Njihova organizacija temelji na modelu RenDanHeYi, ki spodbuja avtonomijo, agilnost in decentralizirano odločanje. Ključne vrednote so zaupanje, transparentnost in sodelovanje (96 % zaposlenih ceni timsko delo, 93 % pa se počuti opolnomočene brez mikroupravljanja).
Sodobne prakse, kot so ploska plačna struktura, OKR-ji (Objectives and Key Results – cilji in ključni rezultati), stalne povratne informacije in prilagodljivo finančno načrtovanje, omogočajo prilagodljivost in rast. Njihov pristop »ničelne razdalje« do strank zagotavlja hitre in prilagojene rešitve, kar dokazuje več kot 20-letno sodelovanje s številnimi partnerji.
Kot eden izmed najboljših delodajalcev na Poljskem (Great Place to Work) in prejemnik nagrade Best Managed Companies (Deloitte) je Univio dokaz, da inovacije in uspeh temeljijo na zaupanju in odgovornosti zaposlenih.
Konferenca Napredne organizacije
Kako lahko tudi vaše podjetje uvede elemente napredne organizacije? Kako delujejo uspešna podjetja, kot sta Mindera in Univio?
Pridružite se nam 20. maja v Ljubljani, kjer bomo gostili Luísa Alberta Simõesa, soustanovitelja Mindere, in Grzegorza Kuczyńskega, soustanovitelja Univia. Delila bosta konkretne izkušnje in prakse, ki organizacijam omogočajo večjo prilagodljivost, inovativnost in uspešnost.
Svoje izkušnje bodo na dogodku delili še drugi strokovnjaki, ki so uspešno uvedli elemente napredne organizacije, sledila pa bo okrogla miza, kjer bomo skupaj raziskali, kako bi lahko sodobne organizacijske strukture prispevale k boljšemu delovanju podjetij tudi v Sloveniji.
