Shrani za kasnejše branje.
Ko podjetja ne vedo, kaj jih čaka jutri, težje načrtujejo danes. Stabilno in predvidljivo okolje zato ni le vprašanje varnosti, temveč pomemben temelj investicij, inovacij in gospodarske rasti.
Prof. dr. Matej Tušak, dipl.psih.
Stabilnost okolja je eden pomembnih pogojev za razvoj posameznika, organizacije in gospodarstva. V psihologiji razvoja osebnosti je večkrat dokumentirano, da otrok za optimalen čustveni in vedenjski razvoj potrebuje okolje, ki je dovolj predvidljivo, varno in čustveno odzivno. Raziskave navezanosti kažejo, da je varnejša navezanost povezana z boljšo regulacijo čustev, manj negativnimi čustvi ter učinkovitejšimi strategijami spoprijemanja s stresom in življenjskimi problemi. Tudi družinska nestabilnost je pri otroku povezana z več težavami na psihološkem, vedenjskem in šolskem področju, torej v njegovi šolski/delovni učinkovitosti. V nestabilnem družinskem okolju se posameznik pogosto nauči predvsem preživetvenega odzivanja. Namesto vprašanja »Kaj lahko dolgoročno razvijem?« postane pomembnejše vprašanje »Kaj se bo zgodilo?«, »Ali sem varen?« in »Kako naj preprečim naslednji konflikt?«. Posameznik postane pretirano previden, občutljiv na znake ogroženosti, težje zaupa drugim, se izogiba tveganju ali pa se odziva impulzivno in konfliktno. Dolgotrajna negotovost tako zmanjšuje razpoložljive psihološke kapacitete za raziskovanje, ustvarjalnost, učenje in razvoj ter dolgoročno načrtovanje.
Psihološka analogija med posameznikom in podjetjem
Podobno analogijo lahko uporabimo pri razumevanju gospodarskega okolja. Podjetje sicer ni psihološki subjekt kot človek, vendar ljudje, ki ga vodijo, sprejemajo odločitve na podlagi pričakovanj o prihodnosti. Če je okolje predvidljivo, podjetje lažje investira, zaposluje, razvija in tvega. Če je okolje negotovo ali nepredvidljivo, se poveča previdnost: več energije se usmerja v zaznavanje nevarnosti in preživetje, manj pa v ustvarjanje in razvoj. Ekonomske raziskave kažejo, da je večja negotovost ekonomske politike povezana z zmanjšanjem investicij, zaposlovanja in gospodarske aktivnosti ter odlaganjem odločitev. Pomembna je tudi družbena klima do podjetništva. Če so podjetništvo, uspeh, dobiček in prevzemanje tveganja razumljeni kot legitimni elementi gospodarstva, se krepi pripravljenost za dolgoročne odločitve. Nasprotno lahko negativno prikazovanje podjetništva ustvarja občutek stigmatizacije in zmanjšuje privlačnost podjetniške poti.
Ko negotovost zavira razvoj
Posledice negotovosti so lahko pomembne: več previdnosti pri investiranju, odlaganje projektov, manj pripravljenosti na tveganje, krajše načrtovanje, manj vlaganja v raziskave in razvoj ter več sredstev v likvidnost. Podobno velja za inovacije. Inovacija zahteva pripravljenost sprejeti možnost neuspeha. V organizaciji, v kateri so ljudje osredotočeni na zagotavljanje varnosti, težko pričakujemo eksperimentiranje. Psihološka varnost pomeni okolje, v katerem lahko zaposleni izrazijo pomisleke, priznajo napako in prevzamejo tveganje brez strahu pred povračilnimi ukrepi. Zato lahko oblikujemo strukturno analogijo: otrok v nestabilni družini lahko energijo usmerja v nadzorovanje nevarnosti namesto v raziskovanje sveta; podjetje v nestabilnem okolju pa v zmanjševanje tveganj namesto v razvoj. Posameznik se sprašuje »Kako bom varen?«, podjetje pa »Kako bom zaščitil poslovanje in zagotovil sredstva za plače?«. V obeh primerih se del potenciala, namenjenega razvoju in rasti, porabi za prilagajanje negotovosti. Slovenski podatki potrjujejo pomen vprašanja. GEM Slovenija 2025 ugotavlja, da je zgodnja podjetniška aktivnost znašala 7,1 %, pod evropskim povprečjem, ki je 10,3 %, ter opozarja na regulativne, finančne in kulturne ovire. IMF pri Sloveniji izpostavlja upočasnjeno rast produktivnosti in investicijski zaostanek.
Stabilnost kot osnova za rast
Stabilnost torej ni nasprotje dinamike in sprememb. Zdravo okolje ima jasna in predvidljiva pravila, ki omogočajo sprejemanje razvojnih tveganj. Tako kot otrok potrebuje varno osnovo, da si upa raziskovati svet, potrebuje tudi gospodarstvo določeno stopnjo institucionalne in družbene varnosti, da si podjetja upajo investirati, zaposlovati, inovirati in načrtovati prihodnost. Po Maslowu (1954) je potreba po varnosti temeljna potreba, ki omogoča izražanje višjih motivov. Če občutek varnosti ni zadovoljen, je težje usmerjati energijo v ustvarjanje, razvoj in samouresničevanje. Ključna naloga države zato ni ustvariti okolja brez tveganja, temveč okolje, v katerem je razvojna tveganja mogoče racionalno prevzemati. Dolgoročno uspešno gospodarstvo potrebuje ravnotežje: dovolj varnosti za načrtovanje in dovolj svobode za inoviranje.
