Shrani za kasnejše branje.
Slovenska podjetja imajo znanje in vizijo za globalni preboj, potrebujejo pa razvojno usmerjeno državno podporo, ki bo prisotna tudi na trgu, ne le na papirju.
Mateja Jordan
Ukrepe za krepitev konkurenčnosti izvoznega gospodarstva in privabljanje trajnostno naravnanih investicij v obdobju do leta 2026 sicer opredeljuje program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva, pojasnjujejo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). Ministrstvo podjetja podpira s spodbujanjem izvoza, diverzifikacijo na nove trge, privabljanjem in ohranjanjem domačih in tujih investicij ter s podporo pri širitvi poslovanja v tujini, na primer s sejmi in poslovnimi klubi. Pomemben del strategije sta tudi krepitev mednarodne prepoznavnosti slovenskega gospodarstva ter izboljševanje podpornega okolja za internacionalizacijo oziroma sodelovanja med institucijami.
Glavnino pomoči je v zadnjem letu podjetjem nudila agencija SPIRIT Slovenija, ki skupaj z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) ter gospodarsko diplomacijo pokriva ključna področja internacionalizacije. SPIRIT podjetjem nudi celovito podporo pri vstopu na 52 tujih trgih – od informacij o poslovnih priložnostih, individualnega svetovanja in izobraževanj do udeležbe na mednarodnih sejmih, B2B dogodkih in delegacijah. Agencija omogoča tudi povezovanje preko poslovnih klubov v tujini, nudi finančne spodbude za izvozne aktivnosti ter promovira slovensko gospodarstvo.
Slovenija pri razvoju izvoza daje prednost strateškim sektorjem, kot so napredne tehnologije, digitalizacija, zeleni prehod, trajnostna energija, zdravstvo in pametne specializacije, poudarjajo na MGTŠ, kjer sodelovanje med ključnimi institucijami ocenjujejo kot dobro in usklajeno, zlasti pri skupnih nastopih, podpori v okviru SRIP in povezovanju preko diplomatske mreže.
Izboljševanje podpornega okolja za internacionalizacijo je pomemben del strategije internacionalizacije slovenskega gospodarstva.
Na MZEZ izpostavljajo tudi Svet za internacionalizacijo gospodarstva (SzI), ki že od leta 2009 povezuje ključne akterje na tem področju (MZEZ, MGTŠ, SPIRIT Slovenija, GZS, OZS, SID banka in druge). Svet omogoča redno in strateško usklajevanje med institucijami na vseh ravneh ter deluje na strateški in operativni ravni z namenom usklajene podpore izvozu, privabljanju tujih investicij in krepitvi gospodarske diplomacije.
Predsednica kot podpornica internacionalizacije
Internacionalizacijo slovenskega gospodarstva dejavno podpira tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Med gospodarskimi delegacijami, ki redno spremljajo njene uradne in delovne obiske v tujini, kot uspešnejši izpostavlja nedavna obiska v Kazahstanu in Mongoliji.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je prepričana, da je gospodarska diplomacija ključno orodje za spodbujanje izvoza in tujih investicij. Foto: Tadej Kreft
Kot poudarja predsednica, si Slovenija kot majhno in izvozno usmerjeno gospodarstvo ne more privoščiti razdrobljenih nastopov na mednarodnih trgih. Prepričana je, da le tesno in strateško usklajeno sodelovanje vseh ključnih akterjev omogoča učinkovito promocijo slovenskih podjetij in boljšo izrabo mednarodnih gospodarskih priložnosti.
Gospodarska diplomacija je ključno orodje za spodbujanje izvoza, tujih investicij in prepoznavnosti Slovenije kot zanesljivega in inovativnega partnerja, zato bo Pirc Musarjeva še naprej podpirala priložnosti za slovenska podjetja na mednarodnih forumih, v pogovorih s tujimi voditelji ter s podporo konkretnim projektom.
Center za mednarodno poslovanje pri GZS nudi podporo tudi prek programov Pospeševalnik izvoza in Digitalni pospeševalnik.
Skupni nastopi za večjo moč na tujih trgih
Center za mednarodno poslovanje (CEMP) pri GZS poleg poslovnega svetovanja, informiranja, pomoči pri vstopu na tuje trge podjetjem nudi tudi podporo pri krepitvi izvozne konkurenčnosti, zlasti prek programov Pospeševalnik izvoza in Digitalni pospeševalnik, poudarja namestnica direktorja CEMP-a Nataša Turk. Z organizacijo srečanj ob gospodarskih delegacijah in s povezovanjem preko partnerskih zbornic, CERN-a ali mreže Enterprise Europe Network CEMP omogoča tudi poslovno mreženje ter daje poseben poudarek strateškemu povezovanju preko poslovnih svetov, ki združujejo interese podjetij na ključnih trgih.
Pri promociji na tujih trgih so najuspešnejši sektorji, ki prepoznajo pomen povezovanja znotraj posamezne panoge in oblikovanja celovite ter kakovostno zasnovane ponudbe za izbrane trge, ugotavlja Turk. Kot dober primer skupnih nastopov in uspešnega uveljavljanja na tujih trgih izpostavlja transportno-logistični sektor, pa tudi lesarska podjetja, ki imajo kot strateška industrijska panoga dostop do namenskih sredstev za internacionalizacijo. Podjetja v IKT sektorju pa se povezujejo in iščejo priložnosti na mednarodnem trgu v okviru SRIP GoDigital.
Za uspešen vstop podjetij na tuje trge je ključno sodelovanje s tujimi gospodarskimi zbornicami in diplomatsko mrežo, saj zahteva dobro poznavanje lokalne zakonodaje, tržnih trendov, poslovne kulture in zanesljivih partnerjev, poudarja Turk. GZS pri tem igra pomembno vlogo mostu med slovenskimi podjetji in tujimi trgi. Z dolgoletnimi izkušnjami in obsežno mrežo strateških partnerjev doma omogoča podjetjem dostop do tujih zbornic, diplomatskih kanalov, organizira gospodarske delegacije in B2B dogodke ter podpira podjetja pri navezovanju poslovnih stikov in pripravi na vstop na izbrane trge.
GZS je most med slovenskimi podjetiji in tujimi trgi ter pomaga podjetjem pri vstopu na izbrane trge.
Nove priložnosti
Med letošnjimi dogodki CEMP-a sogovornica izpostavlja predvsem delegacije na azijske trge ter na območje Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, s poudarkom na Alžiriji, Združenih arabskih emiratih in Katarju. Načrtovana je tudi delegacija v Ruando. Med evropskimi trgi so v fokusu Italija, Avstrija, Španija, Romunija in Srbija. Med ciljnimi regijami ostajajo bližnji trgi Evropske unije, kjer stabilno povpraševanje in geografska bližina odpirata priložnosti predvsem v industriji, gradbeništvu, prehrani, modi, digitalizaciji in trajnostnih tehnologijah.
V Centru za mednarodno poslovanje med letošnjimi dogodki izpostavljajo tudi delegacije na sever Afrike. GZS je gostila slovensko-alžirski poslovni forum. Foto: Tadej Kreft
Na Zahodnem Balkanu lahko podjetja izkoristijo tradicionalne poslovne vezi in dostop do EU sredstev za infrastrukturne, energetske in digitalne projekte. V ZDA se ponujajo priložnosti za izvoznike in razvojne partnerje na področjih zdravstva, napredne proizvodnje, IT in pametne infrastrukture, medtem ko Kanada izstopa po stabilnem poslovnem okolju in usmerjenosti v zelene tehnologije, našteva Nataša Turk. Kitajska, Japonska in Indija predstavljajo velik potencial zaradi tehnološkega napredka in povpraševanja po pametnih rešitvah, digitalizaciji, zdravstvu in trajnosti. Nove možnosti se odpirajo tudi na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, kjer države aktivno vlagajo v energetiko, logistiko, zdravstvo in razvoj pametnih mest. Latinska Amerika išče trajnostne rešitve, infrastrukturo, digitalne storitve in agro-tehnologijo, Afrika pa predstavlja dolgoročnejši potencial z razvojnimi priložnostmi na področju zdravstva, izobraževanja, infrastrukture in trajnostnih inovacij.
Med ključnimi izzivi za širitev slovenskih podjetij na tuje trge izstopajo preoblikovanje dobavnih verig, zeleni prehod in tehnološki razvoj. Geopolitične napetosti silijo podjetja k iskanju zanesljivejših partnerjev bližje končnim trgom, kar odpira priložnosti za vključevanje v nove evropske in regionalne verige vrednosti, zaključuje Nataša Turk.
Manj protokola in več vsebine
Internacionalizacija ni rezultat enkratnega nastopa na sejmu, temveč dolgotrajnega zaupanja, prilagajanja lokalnim razmeram in zanesljive izvedbe projektov, poudarjajo v podjetju Duol, ki ima več kot 30-letne izkušnje in izvozi več kot 90 odstotkov produktov. Direktor Dušan Olaj je kritičen do sistemske podpore, ki pogosto ne odraža realnih potreb podjetij. »Slovenija mora iz 'sejemske diplomacije' preiti na konkretno tržno pomoč,« opozarja.
Trenutna državna podpora pri vstopanju na tuje trge je preveč splošna, zlasti za mlajša podjetja. »Pogrešamo operativno pomoč na trgu, kjer se posel dejansko sklepa,« pravi Olaj. Gospodarske delegacije so lahko dober začetek, a pogosto nimajo dolgoročnega učinka.
Med večjimi pomanjkljivostmi sistema sta pomanjkanje lokalno prisotnih gospodarskih atašejev z jasnimi cilji in odgovornostmi ter stabilnih in dolgoročnih predstavništev. Olaj meni, da bi mlada podjetja potrebovala operativno prisotnost – ljudi, ki razumejo trg in so pripravljeni sodelovati z gospodarstvom na terenu.
»Slovensko gospodarstvo za resničen preboj potrebuje razvojno naravnano državno podporo. Čas je za novo fazo gospodarske diplomacije,« poudarja Dušan Olaj iz Duola.
Na ključnih trgih (Kitajska, Srednja Azija, Bližnji vzhod in Balkan), kjer Duol beleži največjo rast, institucionalna podpora zadostuje njihovim potrebam. Pri mednarodni rasti pa bi podjetju najbolj služila podpora pri vzpostavljanju lokalnih partnerstev, sofinanciranje prvih tržnih vstopov, učinkoviti svetovalci na ključnih trgih ter pravna in administrativna pomoč pri ustanavljanju podjetij in skladišč v tujini.
»Slovensko gospodarstvo ima znanje, rešitve in vizijo, da konkurira tudi najmočnejšim svetovnim igralcem, vendar za resničen preboj potrebujemo razvojno naravnano državno podporo. Čas je za novo fazo gospodarske diplomacije, ki podjetjem stoji ob strani, ne le na papirju, ampak na trgu,« zaključuje Olaj.
Ključna je pomoč veleposlaništev
Slovenija je ena najbolj izvozno usmerjenih držav na svetu predvsem zaradi uspešnega nastopa podjetij na tujih trgih in državne podpore, menijo v podjetju Dewesoft. Čeprav si želijo še večje podpore internacionalizaciji, pa se zavedajo, da so finančni in kadrovski viri omejeni. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da je ta podpora premišljena in učinkovita.
V podjetju opažajo, da je podpora gospodarstvu pogosto odvisna od osebne zavzetosti veleposlanikov, zato bi morala diplomatsko-konzularna mreža nameniti osrednjo vlogo gospodarskemu sodelovanju. Pomembna bi bila tudi poenostavitev in pospešitev vizumskih postopkov, saj ti za podjetja, kot je Dewesoft, predstavljajo nepotrebno oviro pri sprejemanju partnerjev in strank iz tujine.
V Dewesoftu poudarjajo, kako pomembno je, da je podpora internacionalizaciji premišljena in učinkovita. Foto: arhiv Dewesoft
Dewesoft posluje preko lastnih podružnic in široke mreže partnerjev v okoli 80 državah, zato so delegacije za podjetje smiselne le ob vstopu na nov trg. Trenutno raziskujejo trg v Alžiriji, kjer jim ambasada z informacijami o trgu in postopkih pomembno olajšuje delo in jim odpira vrata do večjih strank. Telefonski klic iz veleposlaništva je pogosto precej bolj učinkovit kot klic iz podjetja in na tak način se začne marsikateri posel, pravi Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte. »Naši uspehi na Kitajskem, v ZDA in Indiji so tudi uspehi tamkajšnjih veleposlanikov in veleposlanic.«
Čeprav na obstoječih trgih vidijo še veliko priložnosti, želijo razvijati tudi nove. Obetavno rast opažajo v Braziliji, kjer se je promet po okrepitvi ekipe več kot potrojil, podobna pričakovanja pa imajo za Bližnji vzhod, kjer so nedavno odprli novo podružnico.
Kot odlično prakso sodelovanja med gospodarstvom in diplomacijo izpostavljajo vesoljsko pisarno na MGTŠ – ta povezuje domača podjetja z naprednimi tujimi partnerji in mednarodnimi organizacijami in tako gradi temelje za prisotnost Slovenije v globalni vesoljski industriji