Shrani za kasnejše branje.
Sejem Megra 2025 je potekal v znamenju zelenega prehoda in sanacije posledic naravnih ujm. V strokovnem smislu predstavlja praznik graditeljstva, hkrati pa tudi prikaz realnega stanja v slovenskem gradbeništvu, ki nujno potrebuje dolgoročno strategijo financiranja javne infrastrukture ter izobraževanja za graditeljske poklice.
Mag Gregor Ficko, GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Med 26. in 29. marcem je v Gornji Radgoni potekal 34. mednarodni sejem graditeljstva MEGRA 2025, ki ga ob glavnem organizatorju, Pomurskem sejmu, vsebinsko in programsko sooblikuje Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (ZGIGM).
Slovensko gradbeništvo potrebuje dolgoročno strategijo financiranja javne infrastrukture in izobraževanja za graditeljske poklice. Le tako bomo lahko obdržali in razvijali podjetja, ki so usposobljena za izvedbo najzahtevnejših gradbenih projektov. Glavni cilj slovenskega graditeljstva in gospodarstva mora biti v obvladovanju slovenskega gradbenega trga z lastnim znanjem in izvajalci. Zavedati se je treba, da so slovenska gradbena podjetja in industrija gradbenih materialov prav gotovo cenejši kot vsako tuje podjetje, saj vračajo večino svojega zaslužka nazaj v slovenski proračun.
Sejem je odprl minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal kot direktor GZS-ZGIGM mag. Gregor Ficko pa sva v svojih nagovorih izpostavila številna odprta vprašanja, na katera gradbeništvo že vrsto let opozarja pristojne državne institucije. Posebej sva izpostavila zaskrbljujoče znake ohlajanja v letu 2024, ki se kažejo v težavah pri izvajanju večjih projektov. Zaradi odprtih vprašanj, povezanih z odpravo posledic poplav, geopolitičnih razmer (kot so zagon oboroževalne industrije v Evropi, gospodarska vojna med ZDA in EU), ter nejasnosti glede financiranja investicij v javnem sektorju, je težko napovedati obseg črpanja proračunskih sredstev v letu 2025 in prihodnje.
Med nerešenimi ostajajo tudi številna druga vprašanja – kadrovski primanjkljaj, šibek socialni dialog, ustanovitev paritetnega sklada, digitalizacija panoge in status gradbeništva kot gospodarske panoge. Ta so že več kot poldrugo desetletje prisotna v razpravah, a ostajajo neuresničena zaradi pasivnosti države. Potrebno jih je aktivno in partnersko naslavljati v sodelovanju z državo.
Na okrogli mizi »Gradbeništvo na razpotju: kje smo in kam gremo« so sogovorniki razpravljali o številnih odprtih vprašanjih gradbenega gospodarstva.Foto: arhiv GZS – ZGIGM
Gradbeništvo na razpotju: kje smo in kam gremo
Pred slavnostnim odprtjem sejma je potekala okrogla miza z naslovom »Gradbeništvo na razpotju: kje smo in kam gremo«, na kateri so sodelovali državni sekretar Miran Gajšek (MNVP), Marjan Pipenbaher (Ponting/PCE), Ožbej Marc (Kolektor CPG), Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri OZS, Črtomir Remec, direktor SSRS in predsednik IZS, ter Boris Sapač (Pomgrad). Pogovor je povezoval Slavko Bobovnik.
Uvodoma je Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, predstavil ekonomske trende v gradbeništvu v zadnjih letih in projekcije za prihodnost. Pogovor na okrogli mizi je načel številna odprta vprašanja, s katerimi se sooča gradbeno gospodarstvo. Sogovorniki so odprli vrsto perečih tem, ki bremenijo panogo: naraščajočo insolventnost v gradbeništvu, slabšanje razmer v projektivnem delu, nujnost digitalizacije ter perečo kadrovsko problematiko. Gradbena podjetja se pri iskanju delavcev še vedno večinoma obračajo na države Balkana, vse pogosteje pa tudi na azijski trg. Vpis na izobraževalne ustanove s področja gradbeništva se je v zadnjih treh letih sicer povečal – posebej izrazito lani, ko je bil zaznan več kot 10-odstotni porast prijav na fakultete, srednje šole pa so popolnoma zasedene. Sogovorniki so izrazili nezadovoljstvo s stanjem socialnega dialoga v gradbeni panogi, predvsem glede ustanovitve paritetnega sklada ter potrebe po ustanovitvi posebnega direktorata za gradbeništvo v okviru ministrstva za gospodarstvo. Ocenili so tudi, da državni organi ne izkazujejo zadostne učinkovitosti pri reševanju ključnih izzivov, saj je panoga trenutno razpeta med kar tri ministrstva.
Mladi – ključ prihodnosti gradbeništva
Osrednji poudarek letošnjega sejma MEGRA je bil namenjen mladim, ki bodo prihodnji nosilci gradbeništva. Že četrto leto zapored sta GZS-ZGIGM in Pomurska gospodarska zbornica organizirali Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva s številnimi strokovnimi predavanji in zabavnim programom. Tradicionalni kviz »Lepo je biti gradbenik« je vodil znani slovenski raper Six Pack Čukur.
Pomanjkanje različnih poklicnih profilov ostaja ena največjih težav panoge. Kriza zaradi primanjkljaja klasičnih gradbenih poklicev – od zidarjev, tesarjev, železokrivcev do tehnikov in inženirjev – se poglablja. Zgovoren je že podatek, da bo v naslednjih desetih letih pogoje za upokojitev izpolnilo približno 2.500 licenciranih gradbenih inženirjev, medtem ko na obeh slovenskih gradbenih fakultetah letno diplomira le 50 do 60 študentov.
Slovensko gradbeništvo potrebujedolgoročno strategijo financiranja javne infrastrukture in izobraževanja za graditeljske poklice.
Zato je izobraževalni in karierni dan s predstavitvijo vseh izobraževalnih ustanov s področja gradbeništva – od srednjih in višjih šol do fakultet – ter največjih slovenskih gradbenih podjetij, izjemno pomemben za bodoče dijake in študente. Ob tem so bile predstavljene tudi najsodobnejše digitalne tehnologije, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so privlačne mladi generaciji.