Shrani za kasnejše branje.
Le redki izvajalci preventivnih zdravstvenih pregledov v Sloveniji nudijo celostno obravnavo zaposlenih s sodobno medicinsko opremo in ustreznim strokovnim pristopom.
Mateja Jordan
Skrb za zdravje zaposlenih postaja ena ključnih strateških prioritet sodobnih delodajalcev, ki se vse bolj zavedajo, da so zdravi in zadovoljni zaposleni temelj uspešnega delovanja, visoke produktivnosti ter manjše odsotnosti z dela. Čeprav zakonodaja jasno določa obveznosti delodajalcev glede preventivnih zdravstvenih pregledov, številna podjetja v Sloveniji že dolgo presegajo zakonski minimum, tudi z uvajanjem razširjenih in celostno zasnovanih programov skrbi za zdravje na delovnem mestu. Razširjeni oziroma »managerski« preventivni pregledi tako niso več namenjeni le vodilnim kadrom, temveč vsem, ki so izpostavljeni večjim psihosocialnim in telesnim obremenitvam. Ob zmanjšani dostopnosti preventivnih storitev v javnem zdravstvu pa vse bolj pomemben kanal za zgodnje odkrivanje zdravstvenih tveganj postajajo samoplačniški pregledi.
Preventiva za konkurenčno prednost podjetij
Zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalcu narekuje zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem pri njihovem delu. Ti preventivni pregledi ščitijo zdravje zaposlenih, preprečujejo nesreče, poškodbe in poklicne bolezni ter dokazujejo, da je delavec sposoben varno opravljati svoje delo, pojasnjuje Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).
Vse bolj pomemben kanal za zgodnje odkrivanje zdravstvenih tveganj postajajo samoplačniški pregledi. Foto: arhiv ZVD
Osnovni pregled pri specialistu medicine dela vključuje pogovor o zdravju, klinični pregled in osnovne meritve (teža, višina, krvni tlak), laboratorijske preiskave krvi in urina, preverjanje vida in sluha, pregled srca (EKG), test pljuč (spirometrija) ter druge preiskave.
Razširjeni oziroma »managerski« preventivni pregledi so namenjeni zaposlenim, ki so izpostavljeni večjim psihosocialnim in telesnim obremenitvam.
Previdno pri izbiri izvajalca medicine dela!
Tako imenovane »managerske preglede«, ki so bili sprva namenjeni predvsem vodilnim, danes podjetja ponujajo tudi tistim, ki so bolj obremenjeni s stresom, časovnimi pritiski, dolgimi delovniki ali sedečim delom, ugotavlja zdravnik. Raziskave namreč kažejo, da takšne delovne razmere povečujejo tveganje za težave s srcem, ožiljem, kostmi, mišicami, vedenjske motnje in duševno zdravje. Po Mirnikovih besedah ob razširjenih pregledih te težave pravočasno odkrijejo ali celo preprečijo.
Ti pregledi običajno vključujejo še ultrazvok, testiranje telesne pripravljenosti in srca pod obremenitvijo, razširjene psihološke pogovore, dodatne laboratorijske preiskave ter pregled pri fizioterapevtu, fiziatru ali kineziologu; če je potrebno, pa tudi dodatne specialistične preglede. Mirnik priporoča, da podjetja vsebino pregledov prilagodijo glede na vrsto dela, starost zaposlenih in splošno zdravstveno stanje v podjetju na podlagi kazalnikov, kot so bolniške odsotnosti, poročila zdravnikov ter ankete o počutju in zdravstvenem stanju zaposlenih.
Zdravnik z usmerjenim obdobnim preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavlja, kako delo vpliva na zdravje zaposlenega in ali zaposleni izpolnjuje zdravstvene zahteve za svoje delo. Delodajalec nato v sodelovanju z izvajalcem medicine dela določi, kako pogosto bodo pregledi potekali in kaj bodo vključevali. Če zdravnik ugotovi večje tveganje za zdravje zaposlenega, lahko določi krajši čas do naslednjega pregleda, pravi Dani Mirnik.
Dodatni usmerjeni zdravstveni pregledi so potrebni, če pride do hujše poškodbe pri delu ali če obstaja sum, da ima zaposleni zdravstvene težave zaradi svojega dela. Pregled se opravi tudi, če se delavec v enem letu poškoduje trikrat ali večkrat, po koncu dela z nevarnimi snovmi z dolgoročnimi učinki ali pred začetkom novega dela, ki ima drugačne zdravstvene zahteve. Delodajalec lahko zaposlenega pošlje na dodatni pregled tudi, če ima zaposleni težave pri delu, če se dolgo zdravi po bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, če je pogosto na bolniški (petkrat ali več v enem letu) ali ob sumu na težave z odvisnostjo.
Med ponudniki preventivnih zdravstvenih pregledov je veliko razlik glede števila in obsega vključenih zdravstvenih storitev.
V Sloveniji je veliko izvajalcev preventivnih zdravstvenih pregledov, malo pa je centrov s celostno obravnavo zaposlenih, sodobno medicinsko opremo in z ustreznim strokovnim pristopom, opozarja Dani Mirnik. Podjetjem zato svetuje, naj pred izbiro izvajalca medicine dela preverijo njihove prostore ter opremo in profesionalnost delovanja.
Ker je v javnem zdravstvu vedno težje priti do preventivnih pregledov, se povečuje zanimanje za samoplačniške preventivne storitve. Pri teh pregledih pa je prav tako pomembno izbrati zaupanja vrednega ponudnika, katerega praksa temelji na strokovnih smernicah in medicini, podprti z dokazi, zaključuje Dani Mirnik.
Za »managerske preglede« se odloča vedno več podjetij
V Diagnostičnem centru (DC) Bled opozarjajo, naj bodo podjetja in posamezniki pred izbiro ponudnika preventivnih zdravstvenih pregledov, pozorna, katere laboratorijske storitve in specialistični pregledi so vključeni v posamezen paket. Opažajo namreč, da je ponudnikov vse več, vendar so med njimi velike razlike tako glede števila kot obsega vključenih zdravstvenih storitev.
Na Bledu so na voljo različni paketi preventivnih pregledov. Osnovne preiskave, kot so laboratorijski testi, ultrazvok trebuha in vse kardiološke preiskave, so vključene v vse pakete. Nekateri paketi nudijo tudi specialistične preiskave pri ortopedu, dermatologu ali tirologu, kolonoskopijo in gastroskopijo ter različne rentgenske in ultrazvočne preiskave. Moški lahko izberejo pregled pri urologu z ultrazvokom prostate ali testisov, ženske pa pregled pri ginekologu in ultrazvok dojk. »Vsebino pregledov vedno prilagodimo željam posameznika ali potrebam podjetja,« pravijo v centru.
Pred izbiro ponudnika je treba preveriti, katere laboratorijske storitve in specialistični pregledi so vključeni v posamezen paket, opozarjajo v DC Bled. Foto: arhv DC Bled
Predhodne in redne zdravstvene preglede v okviru medicine dela morajo zaposleni opravljati redno, glede na tveganja pri delu. Pri širših »managerskih pregledih« pa se podjetja odločajo različno: nekatera jih izvajajo vsako leto, druga na dve leti ali redkeje, opažajo v Diagnostičnem centru Bled in potrjujejo, da se zanje odloča vedno več podjetij. Pri prvem pregledu običajno opravijo več preiskav, pri naslednjih obiskih pa se nabor lahko prilagodi glede na priporočila zdravnika.
V Diagnostičnem centru Bled menijo, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena preventive, saj se vse več posameznikov za pregled odloči samih, pogosto zaradi bolezni v družini, stresnega načina življenja ali hitrega vsakdana.
Preventivni pregledi pogosto brez ortopeda ali fizioterapevta
Kako pogosto zaposleni opravljajo preventivne zdravstvene preglede, je odvisno od tveganj na posameznem delovnem mestu, pojasnjujejo v medicinskem centru MD Medicina. Najpogostejši so pregledi za zgodnje odkrivanje bolezni srca, ožilja in metabolnih težav, sledijo pa težave s kostmi in mišicami, ki največkrat nastanejo zaradi prisilne drže ali slabe ergonomije pri delu.
Samoplačniški preventivni pregledi so pogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let.
V praksi zelo malo izvajalcev preventivnih pregledov ponuja ortopedski pregled ali pregled kostno-mišičnega sistema pri fizioterapevtu, čeprav bi bilo to zelo smiselno, opozarja zdravnica Cvetka Dragoš Jančar, specialistka pediatrije in splošne medicine. Preseneča jo, da podjetja te možnosti redko izberejo, čeprav so ravno bolečine v kosteh in mišicah med najpogostejšimi vzroki za bolniške odsotnosti. Hkrati pa skoraj vsi ponudniki vključujejo pregled tumorskih markerjev, čeprav je to za splošno populacijo za diagnosticiranje rakavih bolezni pri naključni populaciji precej nekoristna preiskava, meni zdravnica. Zaradi naraščanja kožnega raka bi bilo po njenem mnenju veliko bolj smiselno pogosteje vključevati dermatološki pregled.
Posamezniki, ki pridejo na daljši pregled, naj opravijo čim več koristnih preiskav za celovito oceno zdravja, priporoča Cvetka Dragoš Jančar. Foto: arhiv MD Medicina
Samoplačniški preventivni pregledi so pogostejši pri ljudeh, starejših od 50 let, ki običajno opravijo tudi obsežnejše preiskave. Jančarjava priporoča, naj posamezniki, ki pridejo na daljši pregled, izkoristijo priložnost in opravijo čim več koristnih preiskav za celovito oceno zdravstvenega stanja. Mlajši se navadno odločijo za krajšo, enkratno oceno zdravja, nato pa jim strokovnjaki svetujejo, kako naprej. »Namen preventivnih pregledov ni le odkrivanje bolezni, ampak tudi svetovanje o zdravju in ozaveščanje zaposlenih,« še poudarja zdravnica Cvetka Dragoš Jančar. Kot pomemben del preventivnega pregleda izpostavlja zaključni pogovor, kjer zaposleni jasno izve, kakšna so njegova tveganja za zdravje ter dobi priporočila za naprej in osebno zdravstveno svetovanje.
K fizioterapevtu najpogosteje zaradi bolečin v križu in vratu
V zadnjih letih je v Sloveniji močno poraslo tudi število ambulant zasebne fizioterapije. Vanja Šimenc iz podjetja Fiziovit vidi razlog predvsem v tem, da ljudje vse bolj skrbijo za svoje zdravje. Prednost zasebnih ambulant pa je nedvomno tudi hitrejša dostopnost. Ker je konkurenca večja, pa morajo za uspeh ves čas vlagati v izobraževanje in izboljševanje svojih storitev, poudarja.
Namen preventivnih pregledov je tudi svetovanje o zdravju in ozaveščanje zaposlenih.
»Večina naših pacientov so delovno aktivni posamezniki, ki zaradi narave dela in hitrega življenjskega sloga pogosto trpijo za bolečinami v hrbtenici ter drugimi mišično-skeletnimi težavami,« pravi fizioterapevtka. Najpogostejše težave so kronične in akutne bolečine v križu in vratu, vse pogosteje pa obravnavajo tudi trn v peti in kalcinacije v rami. Te bolečine največkrat nastanejo zaradi dolgotrajnega sedenja ali ponavljajočih se gibov, ki obremenijo mišice in sklepe.
V Fiziovitu sodelujejo tudi s podjetji, ki zaposlenim omogočijo hitrejšo pomoč pri bolečinah tako, da jim financirajo fizioterapijo. S tem se skrajša čas bolniških odsotnosti in izboljša produktivnost. Zaposlenim pokažejo tudi vaje in tehnike, s katerimi lahko težave obvladujejo že na delovnem mestu, kar pomaga preprečiti, da bi se bolečine ponovile, pojasnjuje Vanja Šimenc.
