Shrani za kasnejše branje.
V svetu protokola darilo nikoli ni le darilo, pač pa tudi in predvsem simbol, sporočilo, včasih celo tiha diplomacija. Protokolarna darila so premišljena, enkrat razkošna, drugič skromna, a vedno odražajo spoštovanje – do osebe, do kulture in do odnosa, ki ga želimo graditi.
Mateja Jordan
»Ko naši politiki ali delegacije odhajajo na državniške obiske v tujino, je vedno treba najprej preveriti, ali bo sploh prišlo do izmenjave daril,« opozarja strokovnjakinja za bonton Bojana Košnik Čuk. Šele nato pride na vrsto vprašanje, kaj izbrati in kako podariti. »Zavedati se moramo, da vsako darilo predstavlja Republiko Slovenijo in vse njene državljane, zato je izbira včasih zelo, zelo težka.«
Pri izbiri daril se je treba prilagoditi državi gostiteljici, pravi strokovnjakinja za bonton Bojana Košnik Čuk. Foto: osebni arhiv
Darilo kot projekt
V proces priprav in izbire se morajo vključiti tudi proizvajalci in izdelovalci daril, poskrbeti je treba za ustrezno embalažo in predstavitev. Skratka – takšna obdarovanja so lahko pravi mali projekti, pravi sogovornica. Predvsem pa se je treba prilagoditi državi gostiteljici. Na zahodu Evrope so darila premišljena in pogosto simbolna, Italijani imajo radi domače izdelke, Skandinavci cenijo skromnost in preprost, moderen dizajn, darila v Rusiji pa so bogata in brez finančnih omejitev. Povsem druga zgodba je v ZDA, kjer lahko previsoka vrednost darila povzroči zadrego ali celo sproži davčni nadzor. »Ljudje so že izgubljali službe zaradi daril. Mejo med darilom in podkupnino je včasih težko postaviti,« opozarja strokovnjakinja.
Kulturni zemljevid obdarovanja
Vsaka država ima svoje posebnosti, ki jih je treba nujno upoštevati. Na Japonskem se darila izroča diskretno, brez pompa, pozabiti pa ne smemo niti na to, da imajo ženske tam drugačen položaj kot pri nas, zato bi bilo obdarovanje soprog poslovnežev ali politikov zelo neprimerno. V arabskem svetu darila visoke vrednosti, kot so avtomobili ali ure znamke Rolex, ne štejejo za podkupnino, vseeno pa se je treba predhodno dobro pozanimati o navadah.
Simbolika je še ena past, na katero moramo paziti: v Turčiji nikoli ne podarimo sove ali drugih živalskih podob, na Kitajskem ne ure in robcev, ker simbolizirajo iztekanje časa in slovo. Bela barva v številnih azijskih kulturah pomeni smrt in je zato tam nesprejemljiva.
Kje se zatakne?
Čeprav se zdi logično, da tujcem podarimo nekaj tipično slovenskega, to ni vedno zadetek v polno. Leseni kozolci ali lectova srca so sicer zelo prikupni, a pogosto končajo na policah, kjer se na njih nabira prah. Kravate in rute so preveč osebno darilo, saj ne poznamo navad in okusa obdarovanca, še našteva sogovornica.
V proces priprav in izbire protokolarnih daril se morajo vključiti tudi proizvajalci in izdelovalci daril, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezno embalažo in predstavitev.
Veliko se lahko naučimo tudi iz izkušnje iz preteklosti. »Čisto na začetku samostojnosti Slovenije, ko je princ Charles prišel na obisk, s(m)o mu ob rojstnem dnevu podarili steklenico vina z njegovo letnico in oznako »arhivsko vino«. Ni bilo dobro sprejeto,« se spominja. V nekem drugem primeru je direktor skušal izbiro daril poenostaviti z navodilom tajnici: »Ženskam do 25 let kupi ta in ta parfum, starejšim pa drugega.« S tem je povzročil nepotrebno zadrego in pokazal, da izbira daril vendarle ni naloga za vsakogar.
Prvi nasvet Bojane Košnik Čuk je zato preprost: informirajte se. Veleposlaništva lahko opozorijo na verske, politične in zgodovinske občutljivosti določene države, čeprav nam tam ne bodo povedali, kaj točno kupiti. Drugi nasvet pa je – preverite, ali obdarovanec sploh sme sprejemati darila. Nekatera podjetja, predvsem v zahodni Evropi, imajo namreč strogo politiko prepovedi.
Darila kot orodje diplomacije
Tudi v Protokolu Republike Slovenije se zavedajo, da vloga protokolarnih daril presega zgolj izkazovanje vljudnosti – z njimi izražamo gostoljubje, predstavljamo kulturno in zgodovinsko dediščino ter hkrati promoviramo Slovenijo. Tako darila postanejo tudi orodje diplomacije, saj poglabljajo meddržavne odnose, krepijo prepoznavnost države in ustvarjajo trajne spomine na obisk.
Pred izbiro darila se je potrebno informirati o navadah in kulturi določene države in preveriti, ali obdarovanec sploh sme sprejemati darila.
Protokol ima ključno vlogo pri načrtovanju in izvedbi obdarovanja v najvišjih državnih krogih – skrbi za oskrbo, nabavo, pripravo in usklajevanje protokolarnih daril ob državniških in uradnih obiskih visokih gostov iz tujine ter ob obiskih visokih predstavnikov Republike Slovenije v tujini. Če gosta ali gostjo na obisku spremlja tudi soproga, partner ali soprog oziroma partnerka, protokol poskrbi, da darilo prejme tudi ta oseba.
Ob napovedi prihoda visokega gosta protokol najprej zbere informacije o življenjepisu gosta, ter njegovih morebitnih konjičkih in zanimanjih. Pri izbiri daril je treba skrbno upoštevati tudi navade, prehranske posebnosti in morebitne kulturne in verske omejitve. »Najprej se temeljito pozanimamo o navadah in kulturi države, iz katere prihaja gost. Tako se izognemo zadregam in neprimernim gestam,« zatrjujejo.
Na podlagi teh podatkov se izbere primerno darilo, ki mora poudarjati slovensko kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino. Izbrana darila morajo biti kakovostna, funkcionalna in estetska, izdelana v Sloveniji ter delo domačih izdelovalcev. Posebna pozornost velja hierarhiji – najdragocenejša darila si izmenjata šefa držav, ostali člani delegacij prejmejo primerna, a manj bogata darila. Pomembno je tudi preveriti, ali je gost Slovenijo že obiskal, da se darilo ne bi podvajalo.
Najdragocenejša darila si izmenjata šefa držav. Vrednost darila za šefa države ne sme presegati zadnje objavljene bruto povprečne plače v Sloveniji.
Embalaža kot del zgodbe
Protokolarna darila se izročajo v posebni embalaži temno modre barve, okrašeni z zlatim logotipom, grbom in napisom »Republika Slovenija«. Vsako je opremljeno s certifikatom, ki potrjuje kakovost in pristnost izdelka. Takšna skrb za detajle ne odraža le estetske vrednosti, temveč tudi spoštovanje do gosta, poudarjajo v protokolu.
Sklep o določitvi protokolarnih pravil v 26. členu določa, da vrednost darila za šefa države ne sme presegati zadnje uradno objavljene bruto povprečne plače v Sloveniji. V praksi so vrednosti običajno precej nižje, saj je simbolika pogosto pomembnejša od denarne vrednosti.
Domače umetnine in unikatni izdelki
Med protokolarna darila, ki se pogosto izročajo tujim gostom, sodijo umetnine priznanih slovenskih umetnikov in oblikovalcev, kristalni izdelki, idrijska čipka, slovenski medeni izdelki, kakovostne knjige, priznana vina in unikatni keramični izdelki. Ta darila nosijo zgodbo o Sloveniji, obenem pa so estetsko privlačna in praktična, menijo v Protokolu Republike Slovenije.
Kravate so preveč osebno darilo, saj ne poznamo navad in okusa obdarovanca. Foto: Depositphotos
Pravila, ki veljajo na protokolarni državniški ravni, je vredno upoštevati tudi pri poslovnem obdarovanju tujih poslovnih partnerjev.